V nadaljevanju preberite:

Staranja ne moremo ustaviti, a koliko let bomo dočakali, določajo pretežno genetski in zunanji dejavniki. Morda je bolj kot število let pomembno, da smo v starosti zdravi, da nas ne pestijo bolezni, zaradi katerih trpijo posamezniki in njihove družine.

Mehanizme staranja na celični ravni in njihov vpliv na nevrodegeneracijo preučuje prof. dr. Nektarios Tavernarakis, ki je nedavno gostoval na Institutu Jožef Stefan. Trenutno je zaslužni profesor molekularne sistemske biologije na Medicinski fakulteti Univerze na Kreti in predsednik upravnega odbora Fundacije za raziskave in tehnologijo (Forth) v Heraklionu na Kreti v Grčiji.

»Razumeti skušamo, kakšni celični mehanizmi nadzorujejo staranje in kateri so prisotni pri razvoju bolezni, predvsem nevrodegenerativnih, alzheimerjeve ali parkinsonove. Ko te mehanizme odkrijemo, poskušamo nanje vplivati in ugotoviti, ali lahko preprečimo celično smrt oziroma nevrodegeneracijo,« je poudaril prof. dr. Tavernarakis. »Tega ne moremo preučevati neposredno na ljudeh, zato so naši modelni organizmi preproste gliste Caenorhabditis elegans ali pa mušice Drosophila. V prid nam je osnova biologije, ki je na Zemlji univerzalna. Vsa živa bitja so narejena iz celic, v celicah je DNK, naše celice imajo mitohondrije. Enaka pravila veljajo za miši, gliste, mušice ali ljudi. Celice so si podobne v vseh živih bitjih in podobno tudi delujejo.«