Kako si bakterije izmenjujejo DNK

Dr. Polonca Štefanič je kot docentka zaposlena na Oddelku za mikrobiologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje zagotovo mikroskop. Že kot punčka sem se igrala z mikroskopom, ki ga je v sedemdesetih letih stric podaril mami in sem ga iz radovednosti odkrila doma na omari. Od takrat sem ves čas pregledovala najrazličnejše vzorce, od delov različnih žuželk, listov rastlin, prahu do razcepljenosti svojih las. Seveda so dandanašnji mikroskopi, ki jih uporabljam, veliko naprednejši, imajo svoj vir svetlobe in omogočajo večjo povečavo. Še najljubši mi je fluorescenčni, s katerim lahko gledamo bakterije, ki oddajajo fluorescenčno svetlobo. Včasih nam pustijo tudi kakšno »sporočilo«.

Tudi taka »sporočilca« pri svojem delu najdejo raziskovalci. FOTO: Polonca Štefanič 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z več projekti, v katerih proučujemo ekologijo, evolucijo in medcelične interakcije bakterije Bacillus subtilis. V nedavno pridobljenem projektu ARRS ugotavljamo evolucijsko vlogo izmenjave DNK bakterij, ugotovili smo namreč večjo izmenjavo DNK med manj sorodnimi bakterijami iste vrste, kar je podobno kot pri živalih in ljudeh, pri bakterijah pa to še ni bilo pokazano. Sodelujem tudi pri raziskavah bakterij kot pospeševalcev rasti rastlin (biognojila), pri probiotikih za živali (piščanci), nedavno pa smo s pomočjo bakterij začeli iskati tudi zdravilo za hudo gnilobo čebelje zalege.

Zakaj imate radi znanost?

Zato ker ponuja vedno nova dognanja in nov pogled na svet okrog nas in v nas. Ker vedno preseneča in se sproti razvija, nastavlja ogledalo in nas sili, da smo skeptični in tudi skromni. Zavedati se, da nečesa ne veš, je eno, sprejeti, da večine stvari ne veš, pa nekaj povsem drugega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje bazične raziskave bi lahko pripomogle k razumevanju evolucije, ne nazadnje so bakterije na zemlji že tri milijarde let, mi pa še ne vemo, kaj se je dogajalo ves ta čas. Zato je iskanje mehanizmov, s katerimi spreminjajo svojo DNK po naravni poti, sila zanimivo in koristno za boljše razumevanje evolucije in pretoka genov. Pri aplikativnih projektih pa so cilji razvoj probiotika za živali, za katerega ravno čakamo na odobritev patentne prijave, razvoj rastlinskih biognojil, zelo pa se veselim, da bi razvili zdravilo in lahko pomagali čebelam v boju proti hudi gnilobi čebelje zalege ter tako pripomogli k zdravju teh najpomembnejših opraševalcev.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Verjetno sem to podzavestno vedela že od malega, saj sem bila zelo radoveden otrok, čeprav sem si predstavljala, da bom sodnica. Da bi bila raziskovalka, sem pomislila šele na fakulteti, ko sem dobila povratne informacije profesorjev, da mi gre dobro. Splet okoliščin me je po diplomi najprej peljal na Dunaj, potem pa sem le prišla domov in nadaljevala z doktorskim študijem.

FOTO: Siniša Kanižaj  

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Čisto preveč sem radovedna in je skoraj ni stvari, ki je ne bi počela. Kar je težavno, saj se hitro zamotim s čim drugim. Rada plešem, predvsem kizombo, salso in bachato, hodim v naravo, vzgajam sukulente, zadnji dve leti pa se učim bioinformatiko. Poleg tega sodelujem pri glasilu Slovenskega mikrobiološkega društva, letos pa bom že tretjič organizirala mednarodno poletno šolo bioinformatike.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

To, da se zaveda, da ne ve vsega in da se tudi od koga drugega lahko kaj nauči. Mislim, da je skromnost največja čednost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Cepivo proti raku in razvoj umetne inteligence.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Zakaj pa ne?

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

To sicer ni moje področje, a stavila bi na solarno energijo iz vesolja. Kratkoročno pa na spodbujanje in prizadevanje za namestitev sončnih celic na vsako streho.

V iskanju nevarnih kemikalij

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Šla bi na viski z Nikolo Teslo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Precej poljudno knjigo Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona. Je zelo poučna, hudomušna in najbolj zabavna zgodovinska knjiga, kar sem jih brala. S področja mikrobiologije pa mi je najljubša klasika Brock biology of microorganisms.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Večinoma ljudje ne vedo, da so bakterije na zemlji prisotne že štiri milijarde let, biološki »big bang« pa se je zgodil v kambrijski eksploziji pred približno 500 do 600 milijoni leti – to pomeni, da so bakterije sedemkrat dlje na zemlji kot vse oblike življenja, ki jih zdaj vidimo s prostim očesom. In ko pogledamo kompleksnost večceličnih živih bitij, smo strašno impresionirani, pozabljamo pa na kompleksnost najmanjših, a najštevilnejših prebivalcev tega planeta, brez katerih nas zagotovo ne bi bilo tukaj.