Ljudje namesto matematičnih modelov

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Verjetno veliko humanistov začne gledati križem, če nas kdo vpraša po instrumentih za opravljanje dela, saj se nam zdi to izrazito tehnično vprašanje, mi pa prisegamo na kvalitativno raziskovanje. Etnologi sicer uporabljamo diktafon za snemanje pogovorov, fotoaparat za dokumentiranje dogajanja in terenski zvezek ali sodobne »nadomestke« za opisovanje osebnega doživljanja. Naš bistveni »instrument« pa je po mojem mnenju sposobnost opazovanja, komuniciranja in empatije. Z njim zaznamo družbeni problem, ki bi ga bilo koristno proučiti, se o njem pogovarjamo z najrazličnejšimi ljudmi z raznovrstnimi stališči, hkrati pa smo do njih sočutni, da se počutijo varne in nam zaupajo. Tako pridobivamo pomembne informacije o dogajanju v družbi.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Etnologi se ukvarjamo z raziskovanjem načinov življenja. Proučevanje vsakdanjih praks vežemo na aktualne teme, kot so dediščina, zavarovana območja, ustvarjalnost, podjetništvo, otroštvo, sodobne tehnologije, odpadki, če omenim samo nekatere raziskave našega inštituta. Sama se trenutno ukvarjam z urbanimi prihodnostmi in proučujem, kako si prihodnost v izbranih mestih zamišljajo in jo udejanjajo mestna uprava, civilne iniciative in meščani, tudi tisti, ki se jih v javnosti ne sliši.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Epidemija pred etnologe, ki svoje raziskave gradimo na osebnem stiku s sogovorniki, postavlja poseben metodološki izziv. Za pogovore z »uradnimi« osebami sicer uporabljamo aplikacije, kot je zoom, a na ta način ne moremo vzpostaviti stika z naključnimi sogovorniki, ki so prav tako, če ne še bolj, pomembni za večino naših raziskav. Na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in pri Slovenskem etnološkem društvu smo vzpostavili spletni dnevnik Vsakdanjik, kamor ljudje lahko pošiljajo svoje zapise o življenju med epidemijo in razmisleke o družbenem dogajanju. To je naša nova metoda zbiranja gradiva, katere učinkovitost in uporabnost še preizkušamo.
 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost spodbuja radovednost, ki se mi zdi ena najpomembnejših človeških lastnosti. Omogoča mi fleksibilno delovno okolje in spoznavanje zanimivih sogovornikov, odkriva nove izzive in prinaša rešitve.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Etnologija in njena sorodnica antropologija sta pogosto spregledani kot ključni za razumevanje obnašanja ljudi v določenih okoliščinah. Če bi odločevalci namesto matematičnih projekcij večkrat uporabljali izsledke etnoloških oziroma antropoloških raziskav, zakaj ljudje ravnajo na točno določen način, kaj jih spravlja v negotovost, stisko, zadrego, kaj jih jezi in pomiri, bi verjetno prišli do rešitev, ki bi bile bolj po meri ljudi. Tako bi se uspešneje spopadali z globalnimi (ali lokalnimi) problemi, tudi z epidemijami – v primeru mojih raziskav pa učinkoviteje upravljali z mesti.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

To, da delam v znanosti, je bolj posledica naključij kot pa zavestne odločitve. Da bom etnologinja, pa sem vedela že v šestem razredu, ko sem prebrala Vinetouja. Romantične predstave o etnologiji so se sicer hitro razblinile, ostala pa je ljubezen do nje, zaradi katere vztrajam v znanosti.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sodelujem v Slovenskem etnološkem društvu in urejam spletni dnevnik Vsakdanjik. Igram tolkala v medvoški godbi in enkrat na mesec (razen med epidemijo) kuham ali pečem z domačimi kuharskimi mojstricami iz Tržiča. Pripravljam etnološke delavnice za otroke, veliko berem in uživam z družino.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Tesno pa ji sledita empatija in vztrajnost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjetno cepivo proti covidu-19, upam pa, da tudi kaj, kar bo omililo podnebne spremembe in pripeljalo do pravičnejše družbe.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Sem radovedna, ampak toliko pa spet ne.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na vse obnovljive. In na tiste, ki učinkovito obnavljajo mojo energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Trenutno s katerimkoli, samo da bi bile odprte kavarne. Sicer pa z Branislavo Sušnik, da bi jo pogostila za njen stoti rojstni dan, pa čeprav z zamudo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za poljudnejše vsebine spletni dnevnik Vsakdanjik, vsako pomlad pa obisk Dnevov etnografskega filma.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Etnologi smo strastni opazovalci življenja in smo »na terenu« tudi v prostem času. Za večino tako etnologija ni poklic, pač pa način življenja.