Virusi niso samo slabi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje z elektronskim mikroskopom opazujem viruse, ki so kljub majhnosti zelo različnih velikosti in oblik. Najpogosteje pa uporabljam računalnik; za pisanje in branje člankov, predvsem pa za bioinformatske analize velikih količin sekvenčnih podatkov, v katerih iščem predvsem tiste, ki predstavljajo virusne genome.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem viruse v okoljskih vzorcih in različnih organizmih. Zanima me, denimo, kakšna je raznolikost virusov v odpadnih vodah, jamskih vodah, ledeniškem ledu. Kakšna je prisotnost virusov, znanih ali povsem novih, v rastlinah ali na primer v živalskih invazivnih vrstah. Za raziskovanje uporabljam tehnologijo visokozmogljivega sekvenciranja, s katerim pridobimo zaporedja nukleinskih kislin v vzorcih in s tem vpogled v prisotnost vseh organizmov, tudi virusov.

Za viruse ni najpomembneje, kako hudo bolezen povzročajo

Zakaj imate radi znanost?

Ker je pregledovanje novih rezultatov vedno znova vznemirljivo. Ker nam pomaga razumeti svet okrog nas in omogoča napredek.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Odkrivanje novih virusov in razširjanje znanja o njihovi raznolikosti sta pomembni za hitro zaznavanje nevarnih virusov, njihovega izvora ter možnih prenosov na ljudi. Ne nazadnje omogočata hitrejši razvoj diagnostičnih testov in s tem boljšo pripravljenost na prihodnje epidemije. To pa ni omejeno samo na človeške viruse, velja tudi za rastlinske in živalske patogene, ki povzročajo ogromno ekonomske škode.

Poleg odkrivanja novih virusov sta pomembna tudi razvoj novih metod in njihovo izboljševanje. Tako smo na primer lahko že razvite metode za zaznavanje virusov v kompleksnih vzorcih odpadnih voda na začetku epidemije hitro uporabili za spremljanje sars-cov-2 v vzorcih iz slovenskih čistilnih naprav.

Zdrava hrana ni samoumevna

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

To sem zagotovo vedela šele, ko sem med študijem odšla na prakso v tujino. Tam sem imela priložnost spoznati delo raziskovalcev in raziskovalk, ki me je navdušilo s kombinacijo eksaktnosti, kreativnosti in tudi pripadnosti.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Čim pogosteje se poskusim spraviti v kakšen zanimiv joga položaj. Veselijo me tudi sejanje in sajenje rastlin ter boj s pleveli na mojem vrtu, kjer je še veliko prostora za nove gredice in vpeljavo bolj znanstvenih pristopov.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajna radovednost. Ker so rezultati v znanosti skoraj vedno rezultat sodelovanja, pa tudi občutek za skupinsko delo.

Katarina Bačnik FOTO: osebni arhiv

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Držim pesti za jedrsko fuzijo. Sicer pa sem realistično optimistična glede novih odkritij na področju zdravljenja kroničnih bolezni in široke dostopnosti najsodobnejših zdravil. Pri tem imam v mislih tudi takšna, ki za zdravljenje uporabljajo viruse, kot so na primer virusi za gensko zdravljenje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Najverjetneje ne. Čeprav se mi zdi vesolje nadvse privlačno, mislim, da imamo še veliko dela na našem planetu. Tako z raziskovanjem neznanega in vznemirljivega kot s popravljanjem storjene škode.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne spoznam se na to področje. Morda bi stavila na sončno energijo v kombinaciji s pametnimi sistemi za shranjevanje in uporabo energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Še vedno razmišljam in se ne morem odločiti. Mogoče kar s kom, ki ve veliko o kavi in njenih zame nepogrešljivih učinkih.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Bralcem bi priporočila poslušanje prispevkov znanstvene redakcije Radia Študent. Za spoznavanje virusov pa poljudnoznanstveno knjigo A planet of Viruses, avtorja Carla Zimmerja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V zadnjih letih smo se vsi veliko naučili o virusih kot o povzročiteljih bolezni, epidemij. Tako se tudi raziskave tradicionalno osredotočajo predvsem na škodljive viruse. Z novimi netarčnimi metodami, kot je sekvenciranje, pa ugotavljamo, da je raznolikost virusov ogromna in da jih veliko pri svojih gostiteljih ne povzroča bolezenskih znakov. Poznamo nekaj primerov, ko okužba z virusom pozitivno vpliva na gostitelja. Za nekatere rastlinske viruse so na primer pokazali, da lahko povečajo odpornost rastlin proti sušnim razmeram. Prav tako poznamo primer žuželk, ki imajo ob okužbi z virusom več potomcev kot neokuženi posamezniki.