Nacionalne identitete so nam vsiljene

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moja raziskovalna instrumenta sta diktafon in jaz sama. Diktafon zato, ker z njim snemam intervjuje z ljudmi, jaz sama, ker moram pri pogovoru opazovati človeka, njegove odzive, molke in ker moram biti sama tudi opazovalka v antropološki metodi »opazovanja z udeležbo«, ko mora raziskovalec živeti z ljudmi, ki jih preučuje, in jih hkrati opazovati, njihovo vedenje, pogovore, šale, prakse in podobno.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Na eni strani kot etnologinja raziskujem področje premikov prebivalstva oz. t. i. istrskega eksodusa, ko so po drugi svetovni vojni (predvsem) Italijani množično migrirali iz Istre, ki je leta 1954 postala jugoslovanska. S tem v zvezi se ukvarjam s spremenljivimi (etničnimi, nacionalnimi) identitetami, s spominom in molkom, z dediščino in odnosi do nje, z dominantnim in alternativnim kolektivnim spominom in dediščinskimi diskurzi. Drugo raz­iskovalno vprašanje zadeva mitsko izročilo in mitsko krajino, torej drobce nekdanjih verovanj, ki so se ohranili predvsem v povezavi s krajino.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Grozno. Koronavirus me je poslal v osamo, sama s svojim ekranom, pa čeprav s celim svetom v njem, vendar na koncu brez resničnih človeških vezi, ki bi omogočale iskrene in raziskovalno plodne diskusije. Podobno je s študenti, ki so v zadnjem času le digitalni svet z njihovimi imeni na ekranih.
 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi daje svobodo, občutek preseganja vsakdana in omogoča kritično razmišljanje, popelje me v premalo spoštovano znanje, ki presega omejeno miselnost. V najbolj utesnjenih koronskih časih, ko je bil sosed sosedu volk, sta mi samo znanost in umetnost dajali upanje v preseganje povprečja in najnižjih človeških strasti.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bo moja nova knjiga V tišini spomina ne le dala glas utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na »eksodus«, ampak bo tudi dekonstruirala tolikanj zasidrane (ne)resnice. Upam, da bodo ljudje sprevideli, da so nam nacionalne identitete vsiljene, da so v resnici naše identitete spremenljive in prilagodljive, s čimer odpade vsakršno postavljanje zidov med »nami« in »drugimi«, »drugačnimi«. Upam, da bodo ljudje kritično pristopali k nacionalni zgodovini, ki nikoli ni belo-črna, saj se vloge žrtev in krvnikov prepletajo. S premislekom o samem sebi upam, da bodo ljudje zmogli empatijo do »drugega«, ni treba, da se strinjamo, lahko pa vsaj prisluhnemo drug drugemu.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Žal biti dober raziskovalec v Sloveniji zaradi nestabilnega financiranja znanosti ne zadošča, zraven mora biti tudi sreča, da te pravi ljudje ob pravem trenutku povabijo medse.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Najbolj učinkovito protistresno terapijo v zelo tekmovalnem raziskovalnem sistemu mi predstavljata moj konj in moj pes. Sem tudi velika ljubiteljica branja leposlovja, ki me dviguje nad vsakdan.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kritična drža, vztrajnost, izvirnost, podiranje družbenih mej, stereotipov in odprtost do interdisciplinarnega sodelovanja.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi ljudje brali več antropološke literature, bi si želela, da bi spoznali, da sta etničnost in nacionalnost kot prevladujoči identiteti, ki jih politika sidra v nas, le varljiva, prilagodljiva pojma, s katerima si postavljamo umišljene meje, kategoriziramo ljudi in delamo vojne.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Zakaj pa ne, verjetno bi bilo zanimivo videti svet z druge perspektive.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Verjamem v sonce.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Claudom Lévi-Straussom, antropologom, ki je naredil teoretsko revolucijo in me ob svoji 100-letnici prepričal s skromnostjo.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Od antropološke literature bi rekla, da bi moral vsak prebrati knjigo Benedicta Andersona Zamišljene skupnosti, ki na jasen način pojasnjuje imaginarno podstat nacionalnih identitet.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Etnologijo si ljudje navadno predstavljajo kot vedo o starih običajih. V resnici se danes etnologi ukvarjamo s kritičnim pogledom na družbo, z razgradnjo političnih mitov o mejah kultur, narodov, z vprašanjem, zakaj ostanki preteklosti v določenem času določeni skupini postanejo dediščina in zakaj drugi ostanki preteklosti ostajajo v pozabi in podobno.