Izvrtki, ki povedo, kako raste drevo

Pia Caroline Adamič je raziskovalka na oddelku za prirastoslovje in gojenje gozda na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Prirastoslovni ali Presslerjev sveder za vrtanje vzorcev lesa. Izvrtki nam pokažejo širino branik (branika je letni prirast drevesa, posamezne branike so med seboj ločene z letnicami), ne da bi drevo posekali.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem vpliv podnebnih sprememb na drevesni vrsti jelka in bukev. Iz izvrtkov dreves smo dobili podatke o tem, katera leta v preteklosti so drevesa priraščala dobro in katera leta slabo, nato smo jih primerjali s klimatološkimi podatki o temperaturi in količini padavin. Raziskave smo opravljali na lokacijah vzdolž celotnih Karpatov, na večjih nadmorskih višinah. Podatki nam podajo informacijo o tem, kako se jelka in bukev odzivata na določene klimatološke dejavnike, in nam tako pomagajo napovedovati prihodnji odziv dreves na primer na sušo.

Zakaj imate radi znanost?

Ker si z njo lahko razložimo vsak pojav v naravi, hkrati pa nam vedno omogoča raziskovanje in odkrivanje novih neznank.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Spoznanja, kako na določene drevesne vrste vpliva sprememba v temperaturi in količini padavin, katere vrste so na podnebne spremembe bolj občutljive in katere drevesne vrste bi bile potencialno bolj pomembne v prihodnosti pri nas. Gozdovi so za človeštvo esencialni in nepogrešljivi, zato jih moramo ohranjati v dobrem stanju.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Vedno me je zanimala narava, vendar nisem vedela, da bom mlada raziskovalka, dokler se nisem prijavila na doktorski študij gozdarstva.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg gozdarstva se ukvarjam še s konjeništvom in kinologijo. Jahanje treniram skoraj deset let, tekmujem v preskakovanju ovir. Opravila sem pripravništvo v pasji šoli, trenutno pa se pripravljam na izpit za pasjega inštruktorja. Med ljubšimi hobiji je tudi surfanje.

Vonjave, barve in teksture gozda so zanj vir miru

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Potrpežljivost, še posebej v gozdarstvu, kjer vsaka sprememba potrebuje veliko časa, da se pokaže njen vpliv. Lastnik gozda ohranja in goji gozd za naslednje generacije.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Najbrž odkritja v medicini, genskem inženiringu, tudi razvoj umetne inteligence.

»Zdravila« na recept: drevesa, morje in gore

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Zakaj pa ne, vedno sem za nove izkušnje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko energijo, ker je najbolj čista in trajnostna.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Charlesom Darwinom, ker je moral biti res samosvoj, da je v tistem času razmišljal o teoriji evolucije.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Ena lepših knjig na področju drevesnih vrst pri nas je knjiga prof. dr. Roberta Brusa z naslovom Drevesne vrste na Slovenskem, ki jo vedno rada vzamem v roke.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Gozdovi poraščajo okoli osem odstotkov Zemlje, vendar je na tej površini zgoščene skoraj 80 odstotkov biomase na planetu. Številne civilizacije so propadle zaradi čezmernega izsekavanja gozdov ter posledično spremenjenega podnebja in vodnega režima, hkrati pa so se spoprijemale s pomanjkanjem virov in energije. V svetovnem merilu smo od največje razprostranjenosti gozdov po ledeni dobi izgubili polovico njihove površine, poleg tega so vrstno in strukturno spremenjeni. Prav zato je nujno, da z gozdovi sonaravno in trajnostno gospodarimo, da bodo lahko še naprej izpolnjevali različne potrebe družbe.