Avtoimunskih obolenj je vse več

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V imunologiji, tako pri diagnostiki kot raziskovanju, je pretočni citometer, ki omogoča analizo velikega števila proteinov v eni sami celici in hkrati na vseh celicah v vzorcu, zagotovo nepogrešljiv. S pretočno citometrijo določimo identiteto celice in kaj se s celicami v trenutku analize dogaja. Pred analizo celice označimo z barvili ali fluorescentno označenimi protitelesi. Ko znotraj pretočnega citometra potujejo mimo laserjev, ti vzbudijo fluorescenco barvil, ki jo nato zaznajo detektorji.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Regulatorne celice T (Treg) so redka, a izredno pomembna populacija imunskih celic. Če je njihovo delovanje neoptimalno ali kakorkoli onemogočeno, to lahko vodi v razvoj avtoimunskih in drugih z delovanjem imunskega sistema povezanih bolezni. Zaradi njihovega načina delovanja so zelo zanimive za razvoj celičnih imunoterapij. Prav njihove načine delovanja sem do leta 2020 raziskovala na Institut Necker Enfants Malades v Parizu. Zdaj to znanje razvijam v sklopu nove raziskovalne skupine za imunologijo in celično imunoterapijo, ki sva jo z veliko podporo Nacionalnega inštituta za biologijo ustanovila s sodelavcem dr. Anžetom Smoletom.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost ureja in združuje podatke v zgodbe, ki nam pomagajo razumeti svet. Podatkov je vedno več, zgodbe se nenehoma dopolnjujejo, zato znanost ni nikoli dolgočasno branje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bi s svojimi raziskavami prispevala, pa čeprav le delček znanja, k razvoju celičnih imunoterapij proti avtoimunskim boleznim in zavrnitvenim reakcijam po presaditvah. Kar nekaj študij je že pokazalo, da pristop zdravljenja s celicami Treg obeta prav to. Z znanjem molekularne imunologije in pristopi sintezne biologije lahko delovanje teh celic še izboljšamo. A razvoj klinično ustreznih, učinkovitih in varnih celičnih terapij je tek na dolge proge in sinteza znanj mnogo raziskovalnih skupin.

Iskanje orožja proti najtrdovratnejšim bakterijam

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Naravni pojavi, biologija, vesolje me navdušujejo že od malega, zato je odločitev za naravoslovni študij (mikrobiologije) prišla kar sama od sebe. Odločitev za doktorski študij pa je izšla iz zanimanja za raziskovanje, pridobivanje novega znanja in zavedanja, da je to eden od korakov do raziskovalne svobode.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Tudi v prostem času rada odkrivam naravo, najraje kje zunaj uhojenih poti, ki včasih vodijo tudi pod vodo. Trenutna misija je za raziskovanje narave navdušiti še dveletnega sina.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, kritičnost, odprtost za nove tehnologije in iznajdljivost. Radovednost te sploh pripravi na znanost, kritičnost ti pomaga pri odločitvah in načrtovanju, odprtost za nove tehnologije te drži v koraku s časom, iznajdljivost pa ti pomaga reševati izzive.

Zakaj se organizem obrne proti samemu sebi

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ko bodo empatija, prijaznost in nesebičnost postale modus operandi. Ko enkrat porušiš zaupanje, zdravje, državo, podnebje, je prepozno in tega noben denar ne povrne.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Veliko raje bom čas za potovanje na Mars namenila raziskovanju Zemlje. Čeprav sem navdušena nad raziskovanjem vesolja, bližnjih planetov in daljnih meglic, si želim, da bi z vsem znanjem Zemljo čim dlje ohranili gostoljubno (kar Mars ni).

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Bolj kot kaj je umestno vprašanje kako. Predvsem stavim na premišljen pristop ob upoštevanju vseh dejstev in daljnoročnih vplivov na okolje – nekaj kar je danes zeleno, je jutri lahko (nevaren) odpadek.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Le od daleč bi pri delu opazovala Leonarda da Vincija in ga ne bi motila s kavo, ki si je v tistem času šele utirala pot v Evropo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Brain rules dr. Johna J. Medine, film Marsovec, predavanje dr. Jane Goodal Every day you live, you impact the planet in spletno stran Nature News and Comments.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Imunski sistem se ne bojuje samo proti patogenim mikroorganizmom, ampak bistveno prispeva k homeostazi organizma. Zdrav imunski sistem nas varuje pred razvojem rakavih in avtoimunskih obolenj, pripomore k obnavljanju poškodovanega tkiva, zato ima neoptimalno delovanje velik vpliv na zdravje. Avtoimunska obolenja v razvitem delu sveta naraščajo, kar nakazuje, da na njihov razvoj zelo vplivajo okoljski in prehranski dejavniki. Če ne gre za prirojene genetske napake, lahko za imunski sistem veliko naredimo že z zdravim načinom življenja in ga pripravimo na čas, ko bo njegova vloga v ospredju.