V nadaljevanju preberite:

Anksiozne motnje so poleg depresije najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Med anksioznimi motnjami ločimo generalizirano anksiozno motnjo, panično motnjo, obsesivno-kompulzivno motnjo in fobične motnje. Anksioznost postane bolezenska, če posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, če vztraja, tudi ko nevarnosti ni več, in če je prisoten občutek, da je človek ne more kontrolirati, pojasnjuje doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med, specialistka psihiatrije, iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.  Med anksiozne motnje spadajo tudi fobije, pri katerih oseba doživlja pretiran in neracionalen strah pred specifično situacijo, predmetom ali dejavnostjo.

Kot pojasnjuje sogovornica, lahko evolucijsko opazujemo in razumemo arhetipe strahov, ki jih danes poznamo v posodobljeni obliki. Še vedno se bojimo nevarnosti, ki jim je bil človek izpostavljen med evolucijo, kač, pajkov, višine, odprtih prostorov.

»Bistveno redkejše, če sploh so, so fobije pred avtomobili, orožjem, tobakom, alkoholom ali pa na primer pred nasičenimi maščobami. Nekatere sodobne fobije pa so združene z bazičnimi strahovi. Strah pred letenjem, denimo, je bil v nas že evolucijsko nastavljen z arhetipskim strahom pred višino, padcem, hrupom in pred tem, da smo zaprti v majhnem prostoru brez možnosti izhoda. Zanimiv je tudi strah pred neznanimi ljudmi, ksenofobija, ki je vgrajen v vsakogar od nas in se prvič pokaže v starosti približno šest mesecev, kasneje pa lahko dobi zelo različne oblike.«

Je pa danes nevarnost, da bi umrli zaradi kačjega pika ali ugriza pajka ali da bi nas v urbanem okolju napadla divja zver, zanemarljiva, opozarja sogovornica. Mnogo večja nevarnost je, da bomo umrli zaradi nenadne srčne smrti, ob povišanem krvnem tlaku, zaradi negativnih posledic kroničnega stresa, povišanih maščob v krvi, zaradi posledic sladkorne bolezni. Kot sklene, nas fobije pred nevarnostmi današnjega časa žal še ne varujejo.