V nadaljevanju preberite:

Slovenci premalo spimo. Pred leti so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) naredili raziskavo, ki je pokazala, da le približno tretjina odraslih v Sloveniji spi priporočenih od šest do osem ur, pri mladostnikih je ta delež še manjši. Samo petina jih ponoči spi dovolj. V storilnostno naravnani družbi se pomen spanca včasih poskuša zmanjšati, vendar je higiena spanja zelo pomembna. Tega se mnogi zavejo šele, ko nastanejo motnje, denimo nespečnost, pojasnjuje doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., evropska somnologinja in strokovnjakinja na področju medicine spanja, ki med drugim deluje v Centru za motnje spanja.

Večina ve, kako se počutimo že po eni nesprespani noči: utrujeni smo, razdražljivi, poveča se želja po nezdravi hrani. Tako je ena od posledic neprespanosti tudi debelost. Lahko se razvije metabolni sindrom, neodzivnost na inzulin, kar vodi v sladkorno bolezen tipa 2, izpostavlja sogovornica. Če smo neprespani, imamo manjši občutek sitosti oziroma večji občutek lakote in željo po nezdravi hrani. Študije so pokazale, da tudi če zaužijemo enako količino kalorij, se – kadar smo neprespani – maščobe bolj kopičijo. Če smo naspani, porabimo več energije in je manj uskladiščimo.

Med spanjem se utrjujejo spominske sledi in iz možganov pospešeno izplavljajo produkti presnove. Pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje, vodi do motenj v zbranosti, pozornosti in spominu, poveča se tveganje za poškodbe pri delu in v prometu, škodi posameznikovi produktivnosti in je povezano z večjo verjetnostjo za glavobol, možgansko kap, alzheimerjevo bolezen in druge bolezni živčevja. Neustrezen spanec slabo vpliva na možgane ne le neposredno, temveč tudi prek srčno-žilnega, hormonskega in imunskega sistema.