Skrajna desnica prva v Franciji, Italiji in Avstriji, druga v Nemčiji

23:55 Delni izidi v večini potrjujejo izide vzporednih volitev. S tem zaključujemo spremljanje evropskih volitev v živo.

23:22 Volilne napovedi so se uresničile tudi v zahodni sosedi, kjer so Bratje Italije premierke Giorgie Meloni dobili največ glasov in se še utrdili na položaju najmočnejše stranke v Italiji. Po izidih vzporednih volitev si lahko obetajo med 26 in 30 odstotki glasov, levosredinska opozicijska Demokratska stranka pa 21 do 25 odstotkov. Za drugo glavno opozicijsko stranko Gibanje 5 zvezd naj bi po poročanju Reutersa glasovalo 10-14 odstotkov volivcev. Na četrtem in petem mestu sta končali koalicijski stranki Forza Italia in skrajno desno Liga, obe z manj kot desetodstotno podporo.

23:00 Po zaprtju volišč v Italiji, kjer so volivci glasove lahko oddajali vse do 23. ure, se pričakujejo prvi začasni izidi tokratnih evropskih volitev.

22:23 Po prvi oceni evropskega parlamenta je volilna udeležba na tokratnih evropskih volitvah presegla tisto iz leta 2019. Na volišča naj bi prišlo 51 odstotkov upravičencev, je povedal tiskovni predstavnik evropskega parlamenta, a dodal, da se ta podatek lahko še spremeni, saj vanj še niso vključene vse države članice EU. Na zadnjih volitvah pred petimi leti je udeležba znašala 50,66 odstotka.

22:07 Na Portugalskem so glede na izide vzporednih volitev opozicijski socialisti (PS) z dobrimi 31 odstotki podpore v tesni prednosti pred vladajočim konservativnim Demokratičnim zavezništvom (AD), ki je osvojilo dobrih 30 odstotkov glasov. Boj za tretje mesto bijeta desnosredinska Liberalna pobuda (IL) in skrajno desna stranka Dovolj (Chega). Sedež v evropskem parlamentu – Portugalska jih ima 21 – bi lahko osvojili še proevropsko zavezništvo Livre s 4,4 odstotka glasov ter Levi blok (BE) in Združena demokratična koalicija (CDU), ki jo sestavljajo komunisti in zeleni, s po 4,3 odstotka podpore.

Matjaž Han po preštetih glasovih: Koalicija je doživela poraz

22:05 Volilne projekcije kažejo, da bo na evropskih volitvah na Poljskem slavila vladajoča Državljanska koalicija (KO) pod vodstvom premiera Donalda Tuska. Zanjo naj bi danes po poročanju Reutersa glasovalo 38,2 odstotka volivcev. Njena glavna tekmica, stranka Zakon in pravičnost (PiS), naj bi osvojila 33,9-odstotno podporo, stranke Konfederacija, Tretja pot in Levica pa si lahko obetajo 11,9, 8,2 oziroma 6,6 odstotka glasov. »Pokazali smo, da imajo naše odločitve, naša prizadevanja veliko širšo razsežnost kot le naša nacionalna vprašanja … pokazali smo, da smo svetilnik upanja za Evropo,« je Tusk po razglasitvi rezultatov dejal svojim privržencem.

Poljski premier Donald Tusk med proslavljanjem rezultatov vzporednih volitev v Varšavi FOTO: Kacper Pempel/Reuters

21:50 »Ursula, Ursula, Ursula,« je po poročanju našega dopisnika Petra Žerjaviča odmevalo med udeleženci volilne zabave EPP, ko je mednje prispela predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Vodja EPP Manfred Weber je potrdil njihovo volilno zmago in napovedal, da bo Ursula von der Leyen še pet let na čelu evropske komisije. Nemška krščanska demokratka je napovedala, da bodo »postavili branik proti skrajnežem na levici in desnice«. »Danes praznovanje, jutri delo,« je ob odhodu sporočila svojim privržencem.

21:41 V Romuniji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 53 odstotki glasov slavila vladajoča koalicija, ki jo sestavljata levosredinska Socialdemokratka stranka (PSD) in desnosredinska Nacionalna liberalna stranka (PNL). Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 16 odstotki, poroča Politico Europe. Romuniji bo v novem sklicu parlamenta pripadlo 33 poslanskih sedežev.

Delova analitika: Tudi Janševe poteze so aktivirale taktične volivce

21:25 Predsednica evropske komisije in vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) Ursula von der Leyen je v Bruslju na podlagi projekcij razglasila zmago svoje stranke na tokratnih evropskih volitvah. Če se bodo napovedi potrdile tudi med štetjem volilnih glasov, vse kaže, da bo dosedanji proevropski koaliciji, ki jo poleg EPP sestavljajo še Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) ter liberalni Renew Europe, uspelo ohraniti večino poslanskih mandatov v evropskem parlamentu. Kot smo že poročali, se glede na prvo projekcijo EPP obeta 181 mandatov evropskih poslancev. Sledijo socialisti (S&D) s 135 in liberalci (Renew) z 82 mandati. Za prvimi tremi skupinami naj bi se zvrstili Evropski konservativci in reformisti (ECR) z 71 ter skrajno desna Identiteta in demokracija z 62 evropskimi poslanci.

21:07 Iz Elizejske palače se je oglasil francoski predsednik Emmanuel Macron, potem ko je njegovo stranko po vzporednih volitvah močno premagal skrajno desni Nacionalni zbor. Po poročanju kolegice Nine Gostiša je poudaril, da si je treba naliti čistega vina, ter napovedal, da bo razpustil parlament in razpisal nove volitve za 30. junij. K temu ga je v svojem govoru pozval tudi vodja Nacionalnega zbora Jordan Bardella, a predsednikova poteza je bila vseeno nepričakovana. Vzpon nacionalistov in demagogov je po Macronovem mnenju nevarnost tako za Francijo kot za Evropo in za mesto Francije v njej. Po Macronovem govoru se je oglasila še vodja poslanske skupine Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki je pozdravila njegovo odločitev, da razpusti parlament. Poudarila je, da je Nacionalni zbor pripravljen voditi državo, če mu volivci tudi na prihajajočih volitvah izrazijo tolikšno podporo.

Skrajna desnica je danes po vzporednih volitvah v Franciji prejela skoraj 40 odstotkov glasov, če tistim za Nacionalni zbor prištejemo še 5,5 odstotkov za Rekonkvisto Erica Zemmourja. Nosilka strankine liste je Marion Maréchal, nečakinja Marine Le Pen.

21:06 Na evropskih volitvah na Danskem se glede na izide vzporednih volitev zmaga obeta levosredinski Zeleni levici (SF), ki je osvojila 18 odstotkov glasov. Sledijo socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s 15-odstotki, medtem ko je na tretjem mestu vladne desnosredinska stranka Venstre, ki naj bi osvojila nekaj manj kot 14 odstotkov glasov. Če bodo končni izidi enaki vzporednim, se SF in socialdemokratom obetajo po trije sedeži v evropskem parlamentu, kjer ima Danska sicer 15 sedežev, je poročala STA. Trenutni izidi naj bi bili sicer dokaj slabi za stranko premierke, ki je bila v petek zvečer v Koebenhavnu tarča napada, potem ko jo je v ramo močneje udaril 39-letni moški. 

21:03 V Bolgariji je danes tako na predčasnih parlamentarnih kot na evropskih volitvah največ glasov dobila konservativna stranka Gerb nekdanjega premiera Bojka Borisova, kaže javnomnenjska raziskava agencije Gallup, objavljena po zaprtju volišč, je poročala STA. Bolgariji pripada 17 mandatov v evropskem parlamentu. 

20:40 Glede na prvo projekcijo je na evropskih volitvah zmagala Evropska ljudska stranka s 181 poslanci, sledijo socialisti s 135 in liberalci z 82.

INFOGRAFIKA: Evropski paralment 

20:34 Na Finskem je glede na 60 odstotkov preštetih glasov zmagovalka evropskih volitev vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premiera Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v evropskem parlamentu. Na drugem mestu je Levo zavezništvo z 18,3 odstotka, predsednica stranke Li Andersson pa naj bi zbrala trikrat več glasov kot druga najbolj priljubljena kandidatka Henna Virkkunen iz NPC, je poročala finska radiotelevizija Yle. Na tretjem mestu so socialdemokrati (SDP) s 15,6 odstotka podpore oziroma dvema mandatoma. Po dva evroposlanca naj bi imeli še Stranka centra in Zeleni. Skrajno desni Finci so medtem utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh predvidoma le enega evropskega poslanca. Še enega evropskega poslanca si je zagotovila Švedska ljudska stranka (SPP).

20:21 Jordan Bardella, vodja Nacionalnega zbora, ki se mu obeta zmaga na evropskih volitvah v Franciji, je ugodne napovedi za svojo stranko pospremil z besedami, da rezultate sprejemajo s ponižnostjo, resnostjo in odgovornostjo, poroča Nina Gostiša. Volivci so po njegovem mnenju tako Emmanuelu Macronu – označil ga je kot ošibelega predsednika – kot EU, pokazali, da je nastopil čas za spremembe ter da je nad Francijo zavel veter upanja. Bardella je rezultat stranke, ki se ji v evropskem parlamentu obeta med 29 in 31 poslanskih sedežev, označil za zgodovinskega, drugo mesto Preporoda pa za »nevideni zaostanek predsednikove večine za prvo stranko opozicije«, pred čimer naj si predsednik po njegovem ne zatiska oči. V evropskem parlamentu se bo s kolegi ukvarjal predvsem z migracijami, kupno močjo in ščitenjem vsega francoskega.

Francoska skrajna desničarka Marine Le Pen med obiskom volišča v kraju Henin-Beaumont na severu Francije FOTO: Francois Lo Presti/Afp

20:10 V Španiji vzporedne volitve, ki jih je ob 20. uri objavila nacionalna televizija RTVE, napovedujejo zmago Ljudski stranki (PP), a z manjšo prednostjo pred vladajočimi socialisti (PSOE), kot so jo napovedovale nekatere ankete. Konservativci naj bi dobili 32,4 odstotka glasov in med 21 in 23 poslancev, socialisti pa 30,2 odstotka glasov oziroma od 20 do 22 mandatov. Na tretjem mestu je skrajno desna stranka Vox. Prepričali naj bi dobro desetino volivcev, kar zadošča za šest oziroma sedem poslancev. Sledijo levičarska aliansa Sumar (trije oziroma štirje poslanci) in skrajno leva Unidas Podemos, dobili naj bi od dva do tri mandate. Španija pripada 61 poslancev. 

20:08 Tudi v Franciji so uresničile volilne napovedi o vzponu skrajne desnice. Nacionalni zbor Marine Le Pen je po izidih vzporednih volitev prejel skoraj tretjino vseh glasov, vladajoča stranka Preporod predsednika Emmanuela Macrona pa le 15,4 odstotka.

19:48 Na Hrvaškem je s 33,7 odstotka glasov slavila vladajoča desnosredinska stranka HDZ, sledi ji levosredinska SDP s 27,8 odstotka glasov, kažejo izidi vzporednih volitev. V evropski parlament se bosta uvrstili tudi stranki Domovinsko gibanje z 8,6 odstotka glasov in Zmoremo! s 5,8 odstotka glasov, je hrvaške medije povzela STA. Volitve na Hrvaškem je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba. Do 16.30 je namreč glasove oddalo le približno 15 odstotkov volilnih upravičencev. To je precej manj v primerjavi z volitvami leta 2019, ko jih je do istega časa volilo 21,3 odstotka, in tudi z volitvami leta 2014, ko je volilo 16,4 odstotka volilnih upravičencev, je poročala Hina.

19:41 Po internih strankarskih projekcijah, ki jih je pridobil naš dopisnik Peter Žerjavič, naj bi na podlagi dostopnih podatkov na tokratnih evropskih volitvah zmagala desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) s 187 mandati, na drugem mestu bodo socialisti (S&D) s 139 poslanci. Liberalni Renew naj bi po novem imel le 81 mandatov, evropski konservativci in reformisti (ECR) 80, Identiteta in demokracija 65, Zeleni 52, Levica pa 27. V evropskem parlamentu bodo prve rezultate, zbrane z vzporednimi volitvami in nacionalnimi projekcijami, po napovedih objavili med 20. in 21. uro.  

19:33 V pričakovanju izidov tokratnih volitev je vredno obnoviti, kakšne so pristojnosti evropskega parlamenta. Ta v arhitekturi Evropske unije namreč nima enake vloge kot zakonodajna veja oblasti v državah članicah. Glavna pristojnost edine neposredno voljene evropske institucije je potrjevanje predsednika evropske komisije in nato še celotnega komisarskega kolegija, kar nekoč ni bilo samoumevno. Če predlagani komisarski kandidati ne prepričajo pristojnega parlamentarnega odbora, je verjetno (a nikakor ne nujno), da bo morala država članica izbrati novega kandidata. Evropski parlament se lahko med mandatom tudi odloči za izglasovanje nezaupnice celotni evropski komisiji (ne pa predsedniku ali posameznemu komisarju). Več o pristojnostih parlamenta si lahko preberete v tekstu našega bruseljskega dopisnika Petra Žerjaviča.

19:27 Na evropskih volitvah na Cipru so največ glasov, 25 odstotkov, glede na vzporedne volitve dobili desnosredinski krščanski demokrati (Disy), na drugem mestu je leva stranka Akel s 23 odstotki. Velik uspeh je dosegel 24-letni vplivnež Fidias Panajiotu, ki je osvojil od 16 do 18 odstotkov glasov, s tem pa tretje mesto med strankami. »Dosegli smo čudež,« je youtuber Panajiotu, ki je osvojil sedež v evropskem parlamentu, dejal za televizijo Alpha TV po objavi izida vzporednih volitev, je poročal Politico Europe. Cipru pripada šest poslanskih sedežev. 

INFOGRAFIKA: Delo

19:15 V Grčiji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 30 odstotki glasov zmagala vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND). Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, levičarska Siriza s približno 16 odstotki glasov, tretje pa socialistična stranka Pasok s približno 12 odstotki. ND je sicer dobila manj glasov kot na parlamentarnih volitvah junija lani, ko jih je dobila 40,5 odstotka ter tudi manj kot na evropskih volitvah leta 2019, ko je prejela dobrih 33 odstotkov glasov, je poročal Politico Europe. Na četrto mesto se je uvrstila komunistična stranka KKE z 9,1 odstotka glasov.

Grški premier Kiriakos Micotakis. FOTO: Aris Messinis/Afp

19:06 Približno petdeset milijonov Francozov z volilno pravico danes voli 81 evropskih poslancev z rekordnih 38 kandidatnih list. Volišča so se odprla ob 8. uri zjutraj in se bodo zaprla ob 20. uri, poroča Delova novinarka Nina Gostiša. Javnomnenjske raziskave zmago napovedujejo Nacionalnemu zboru Marine Le Pen; nosilec liste je predsednik stranke in evropski poslanec Jordan Bardella. Volilna udeležba bi lahko presegla tisto iz leta 2019: do 17. ure je glasovalo 45,26 odstotka volivcev, leta 2019 pa do te ure 43,29 odstotka in skupaj 50,1 odstotka.

(KOMENTAR) Novi evropski parlament s še več Xijevimi in Putinovimi zavezniki

18:57 Na Malti, najmanjši državi članici Evropske unije, je vladajoča laburistična stranka glede na delne rezultate utrpela izgube v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami, poroča STA. Kljub temu je premier Robert Abela danes razglasil zmago. Na sobotnih volitvah naj bi laburisti prejeli tri od šestih sedežev v evropskem parlamentu. Še dva oziroma tri sedeže naj bi na Malti prejela opozicijska konservativna Nacionalistična stranka, ki ji pripada tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. Glede na delne rezultate ji je uspelo obdržati sedež v parlamentu.

Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola med odgovarjanjem na vprašanja novinarjev pred voliščem v kraju Sliema na Malti. FOTO: Darrin Zammit Lupi/Reuters

18:50 V Španiji, četrti največji članici sedemindvajseterice je do 18. ure svoj glas oddalo 38 odstotkov volilnih upravičencev. To je za 11 odstotnih točk manj kot v istem obdobju leta 2019. Javnomnenjske ankete sicer zmago napovedujejo konservativni Ljudski stranki (PP) pred vladajočimi socialisti (PSOE) in skrajno desnim Voxom.

18.41 Volivci tokrat izbiramo 720 poslancev. Sestava evropskega parlamenta se prouči pred vsakimi volitvami, pri čemer ima lahko, kakor določajo pogodbe, zakonodajno telo največ 751 poslancev (vključno s predsednikom), posamezna država pa ne more imeti več kot 96 in manj kot šest mandatov, kolikor jih imajo Ciper, Luksemburg in Malta. Njihovo število je odvisno od velikosti prebivalstva posamezne države. Z drugimi besedami: članicam z več prebivalci v parlamentu pripada več glasov, vendar je njihovo število po načelu upadajoče sorazmernosti ponderirano v korist članic z manj prebivalci. Slovenija jih bo po novem imela devet, kar je največ do zdaj. 

Zakaj bo Slovenija dobila dodatnega poslanca?

18:35 V Nemčiji so med tremi partnerji vladajoče vladne koalicije najbolj padli Zeleni, in sicer z 20,5 odstotka leta 2019 na vsega 12 odstotkov po tokratnih vzporednih volitvah. Socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza so s 15,8 odstotka zdrsnili na 14 odstotkov. Liberalci (FDP) pa so dobili le pet odstotkov glasov. Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki je bilo ustanovljeno januarja, je doseglo 5,5 odstotka glasov, kažejo rezultati vzporednih volitev. 

18:30 Volišča so se v nekaterih državah odprla že pred današnjim dnem. Prvi so v četrtek glasovali Nizozemci, ki so po izidih vzporednih volitev najvišjo podporo namenili skupni listi Delavske stranke in Zelene levice, ki naj bi v naslednjem sklicu evropskega parlamenta imela osem poslanskih mandatov. Mandat manj si lahko obeta drugouvrščena skrajno desna Stranska za svobodo (PVV) pod vodstvom Geerta Wildersa.

18:13 Po vzporednih volitvah so v Nemčiji, največji članici Unije, ki ima v evropskem parlamentu 96 mandatov, zmagali opozicijski krščanski demokrati (CDU) s 23,5 odstotka glasov. Na drugo mesto se je s 16,5 odstotka uvrstila radikalno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Pred petimi leti je zanje glasovalo 11 odstotkov ljudi v Nemčiji. 

Voditelja skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alice Weidel in Tino Chrupalla med nagovorom članom stranke po zaprtju volišč v Berlinu FOTO: Annegret Hilse/Reuters

18:02 V Avstriji so na evropskih volitvah zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotki glasov, kažejo izidi vzporednih volitev, objavljeni po zaprtju volišč ob 17. uri. Na drugem mestu je vladajoča konservativna ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka, tesno pa jim sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23-odstotno podporo, so poročali avstrijski mediji. Za Zelene in liberalni Neos je glede na vzporedne volitve glasovalo po 10,5 odstotka Avstrijcev. Ostali dve stranki, ki sta sodelovali na volitvah, avstrijski komunisti (KPÖ) in Demokratično, nevtralno, avtentično (DNA), sta ostali pod štiriodstotnim pragom. Severni sosedje imajo v evropskem parlamentu 20 mandatov. Na volitvah pred petimi leti je FPÖ s slabimi dvajsetimi odstotki prejetih glasov končala na tretjem mestu.

18:00 Več kot 360 milijonov volilnih upravičencev od četrtka voli 720 poslancev, kolikor jih bo v prihajajočem sklicu imel evropski parlament. Prvi so – že v četrtek – svoje evropske predstavnike izbrali na Nizozemskem, kot zadnja se bodo volišča ob 23. uri zaprla v Italiji. Do takrat bo treba počakati tudi na prve začasne rezultate. Spremljate jih lahko na delo.si, kjer bomo prej objavili tudi rezultate vzporednih volitev po posameznih članicah in druge projekcije.