Matjaž Han po preštetih glasovih: Koalicija je doživela poraz

V Sloveniji so se včeraj ob 19. uri zaprla vrata 2981 rednih volišč, 55 volišč za glasovanje zunaj okraja stalnega bivališča (tako imenovana omnia volišča) in 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v 27 državah. Ob 23. uri je svoj glas oddal zadnji Italijan, kmalu za tem pa so na Državni volilni komisiji sporočili prve delne neuradne rezulate, ki so še kakšni dodatni uri ali dveh štetja glasovniv le pokazali, da bodo v Bruselj odšli kar štirje poslanci SDS (Romana Tomc, Zala Tomašič, Milan Zver, Branko Grims , le dva iz Gibanja Svoboda (Irena Joveva in Marjan Šarec), po eden pa iz Vesne (Vladimir Prebilič), SD (Matjaž Nemec) in NSi (Matej Tonin). 

Kandidati, ki najverjetneje odhajajo v Bruselj za evropske poslance. FOTO: Delo

GS: Zmaga je volilna udeležba

»Skrajna desnica v Sloveniji ne bo prevladala in to je tisto, kar največ šteje,« je še pred objavo začasnih izidov komentiral prvak Gibanja Svoboda Robert Golob, ki je prepričan, da na koncu rezultat ne bo tesen. Pričakuje, da bodo vsi referendumi dobili podporo. Naš glavni cilj je bil, da na evropske volitve privabimo čim več volivk in volivcev, je še dejal Golob in dodal, da je vesel, da bo dosežena daleč najvišja volilna udeležba. Prepričan je, da se ljudje zavedajo pomembnosti referendumskih vprašanj.

Več o dogajanju v štabu stranke Svoboda lahko preberete TUKAJ. 

Robert Golob

Katere teme se bodo izkazale kot odločilne za to, komu v prid se bo nagnila tehtnica? Marsikdo razume aktivnosti vlade in predvsem Roberta Goloba v zadnjem tednu – napoved o sto milijonih evrov za gradnjo najemnih stanovanj, ureditev nujnega helikopterskega reševanja, predvsem pa priznanje Palestine – kot všečne predvolilne poteze za nagovarjanje volivcev.

Poslanec GS Lenart Žavbi je komentiral: »Priznanje Palestine pred volitvami je bilo moralno etično dejanje in se je zgodilo v tednu pred volitvami. To priznanje je odraz vrednot trenutne koalicije. Ali ima to kakšno povezavo z rezultatom, pa bo pokazal izid volitev.«

Malo evropskih tem

V štabu Socialnih demokratov so prve delne rezultate sprejeli praktično v tišini. Pričakovali so vsaj enega evropskega poslanca, upali na dva, sprva je kazalo, da ne bodo imeli nobenega, zdaj pa kaže, da bo Nemec vendarle ostal evropski poslanec.

Predsednik SD Matjaž Han se je v prvem odzivu najprej zahvalil vsem, ki so glasovali zanje. Po dobri polovici preštetih glasov Han še vedno verjame, da bo po vseh preštetih glasovih drugače: »Verjamem, da se bo rezultat spremenil, glede na to, kako majhne razlike so. Verjamem, da bomo Socialni demokrati dobili enega poslanca v evropski parlament, kar je bil naš cilj. Če bi se zdaj ustavili, bi bili seveda razočarani, ne bi bili zadovoljni, ampak počakajmo še dve urici in verjamem, da bomo Socialni demokrati imeli evropskega poslanca.«

Potem ko so imeli v zadnjem mandatu v Bruslju dva poslanca, bo Socialne demokrate odslej zastopal eden. V štabu so prve delne rezultate sprejeli praktično v tišini, saj je sprva kazalo, da poslanca sploh ne bi imeli, izmenjavali so se s SLS, po zadnjih podatkih pa je SD prehitel tudi NSi. Han je komentiral: »Očitno so mi usojeni nočni kongresi, tesni rezultati. Počakali bomo do uradnih rezultatov, ampak glede na to, kako trendi kažejo, smo v SD vendarle lahko zadovoljni. Mislim, da smo dobili poslanca, Matjaža Nemca. Treba je počakati do konca. Ni bilo na začetku preveč skrbi, pa tudi na koncu ne bo preveč evforije. Neizmerno bi se rad zahvalil vsem, ki so dali glasove za socialne demokrate, da bo ena socialna demokracija, progresivna stranka še naprej zastopana v Evropskem parlamentu.«

Han je še dejal, da je bila njihova kampanja skromna, ampak vsebinsko zelo močna ter dodal: »Volivke in volivci imajo vedno prav. Koalicija je doživela poraz. Naredila je relativno slab rezultat. Ampak Socialni demokrati smo glede na državnozborske volitve rezultat v odstotkih popravili. Glede na pet tednov nazaj smo lahko zadovoljni in do državnozborskih volitev nas čaka trdo delo in verjamem, da tudi dober rezultat.«

Han je dejal, da imajo za jutri že sklicano predsedstvo stranke: »Tam bomo analizirali te volitve. Če kdaj in če kdo se zna iti strankarsko demokracijo v tej državi, se znamo iti socialni demokrati. Če bomo naredili dobro analizo, bomo naredili demokratično razpravo in se pogovorili o rezultatih. Seveda je pa vedno prvi tisti, ki mora prevzeti odgovornost.«

Janša: Izid je negotov

»SDS ima dva poslanca v evropskem parlamentu, vse, kar bo več, je za nas uspeh,« je bil prvi odziv prvaka SDS Janez Janše po zaprtju volišč. Dodal je, da je levica z referendumi dodatno mobilizirala volivce in da tisti, ki podpirajo evtanazijo, legalizacijo marihuane in siromašenje podeželja z ukinitvijo volilnih okrajev, niso volivci SDS, zato je rezultat negotov.

So pa že pred zaprtjem volišč v SDS slabo voljo po naših informacijah povzročile ankete, ki so jim napovedovale, da bodo dobili tri evropske poslance in ne štirih, kot je kazalo najprej.

Dneve pred volitvami je gotovo zaznamovalo dogajanje, povezano s priznanjem Palestine, ki jo je poskušala SDS z različnimi manevri preprečiti. To je po mnenju sogovornikov iz politike in tudi po oceni političnih komentatorjev glavni strel, ki si ga je Janša v koleno poslal sam.

V iskanju vzrokov za morebitni slabši rezultat od pričakovanega bodo v SDS s prstom pokazali tudi na število volišč.

Janša je ob poobjavi zapisal, da gre za sistemsko vplivanje na volitve, s katerim se zagotavljajo boljši pogoji za levičarske stranke. Od leta 2011 je bilo ukinjenih več kot 400 volišč, predvsem na podeželju. To po mnenju SDS pomeni nedopustno omejitev volilne pravice, zato je pozvala, naj državna volilna komisija za naslednje državnozborske volitve zagotovi, da se ukinjena volišča spet vzpostavijo.

»V Evropi se je pokazalo, da so ljudje rekli skrajni levici dovolj in izvolili desne stranke. Me veseli, da so naši kolegi v drugih evropskih državah dosegli dober rezultat in upam, da bo tako tudi v Sloveniji,« pa se je odzvala nosilka liste SDS Romana Tomc.

Podobno razmišlja tudi Aleš Hojs: »Volivci imajo vedno prav. Zopet smo spremljali trik slovenske levice. /…/ Slovenci niti dobro ne vedo, o čem so odločali. Hvala bogu se bo Evropa obrnila v desno in to je to, kar si ljudje zaslužijo, ne glede na rezultat v Sloveniji.«

Prebelič: Smo zadovoljni, gremo tudi na parlamentarne volitve

»Nikakor ne,« je na vprašanje, ali je ob enem mandatu vendarle nekoliko razočaran, odgovoril Vladimir Prebilič, predstavnik Vesne. »Smo zelo zadovoljni. Tretje mesto je tisto, kar smo si po tiho želeli, če bo iz tega še kaj ratalo, bomo videli. Mislim, da je fantastičen dosežek, smo dve leti na politični sceni, prinesli smo svežino v slovenski politični prostor in menimo, da je pred nami še svetleča prihodnost,« je dejal. Napovedal je, da Vesna definitivno gre na parlamentarne volitve.

»Obetamo si, da se bomo tudi v slovenskem prostoru pridružili zeleni barvi v evropskem parlamentu. Upamo torej na mandat,« je dejal še pred objavo prvih delnih izidov. Omenil je, da so se za to zelo trudili, po njegovem mnenju jim je uspelo javnosti predstaviti zelo pomembna vprašanja, tudi glede zelenega prehoda, ki so ga mnogi videli kot zlo. »Menim, da je prav nasprotno. Ni čas za strašenje, je čas za realistično politiko, ki pa tudi vključuje, ne zgolj izločuje. Prinašamo svežino pri razumevanju Evropske unije, in sicer da se integracija poglobi, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic in da se poziva k miru,« je poudaril. Ob večji volilni udeležbi – in ta je boljša kot pred petimi leti – upa celo na prijetno presenečenje glede števila mandatov.

»Obetamo si, da se bomo tudi v slovenskem prostoru pridružili zeleni barvi v evropskem parlamentu. Upamo torej na mandat,« je povedal Vladimir Prebilič. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Prišel je čas za zelene stranke tudi pri nas. Če ne bomo o teh temah, ki smo jih izpostavljali, začeli razmišljati in skladno s tem tudi delovati, nas čaka scenarij, ki ga lahko gledamo danes, a lahko postane zelo katastrofičen,« je prepričan Prebelič.  

Vzpon skrajne desnice

V štab SD je prišla tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in izrazila zadovoljstvo, da kaže, da bo volilna udeležba višja, kot je bila na prejšnjih evropskih volitvah. Tako kot predsednik SD Matjaž Han ob oddaji glasu tudi ona obžaluje, da v kampanji ni bilo poudarjenih več evropskih tem: »Ves čas sem opozarjala, da so te volitve zelo pomembne, ker je Evropa na razpotju, mir in stabilnost nista samoumevna, imamo tretje leto vojno na evropskih tleh, veliko napetosti je okoli nas. To, kar poudarjamo, da nam je Evropa dala demokracijo, solidarnost, pravno državo, so temelji, ki, če želimo živeti v varni, mirni Evropi, jih moramo znati oživiti in še okrepiti.«

Zunanja ministrica je komentirala tudi prve rezultate vzporednih volitev v Avstriji in Nemčiji, ki kažejo na vzpon skrajne desnice. Fajonova je dejal, da je bil vzpon delno celo pričakovan, a poudarila: »To je treba vzeti resno, ker odgovarja verjetno na nezadovoljstvo, tudi strah ali nevaren populizem, ki ga politika ne zna ustrezno naslavljati. Gotovo se bo ta preobrat izrazil tudi v evropskem parlamentu v novi sestavi, kjer bo verjetno težje voditi zmerno evropsko politiko, ki jo tudi mi Socialni demokrati zagovarjamo, torej odprto, tolerantno, strpno, progresivno Evropo, ki temelji tudi na napredku in razvoju.«

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je še pred uradnimi dokončnimi rezultati dejala, da bodo vsekakor upoštevali željo volivcev: »Ko bodo znani dokončni rezultati, se mora koalicija odločiti, kako potem z zakoni naprej. Ne preseneča me, da je šel skozi referendum o preferenčnem glasu, kajti volja ljudi je nenazadnje zapisana tudi v ustavi. Vseskozi smo vedeli, da naša zakonodaja tega ne odseva, tako da sem bila prepričana v ta rezultat. Kar zadeva ostalo, pa moramo počakati na uradne rezultate.«

Katičeva je poudarila, da Socialni demokrati niso bili naklonjeni hkratnim evropskim volitvam in referendumom: »Socialni demokrati smo vedno zagovarjali, da so evropske volitve, evropske teme tako pomembne, da bi si želeli, da bi se posvetili samo temu. Se pa strinjam tudi s tem, da je najcenejše za državo, za Slovenijo, da se izvede vse skupaj. Tako da se veselimo, da so se ljudje v večjem številu kot v preteklih letih udeležili volitev, da so izrazili svoje mnenje, svoj glas, tako da bomo videli, ko bomo imeli zadnje rezultate, ali smo tudi uspešno zagovarjali naše stališče.«

Vodja volilnega štaba SD Jernej Štromajer je dejal, da so veseli, da se je letošnjih evropskih volitev udeležilo več ljudi kot v preteklosti: »S tem se je pokazalo, kako pomembna je EU za naše življenje, za izzive, s katerimi se spopadamo, in kako pomembno bo vplivala na našo prihodnost. Hkrati smo odločali o pomembnih referendumskih vprašanjih. Socialni demokrati smo optimistični, verjamemo, da nam je z vsebinsko bogato in finančno skromno volilno kampanjo uspelo prepričati veliko volivk in volivcev.«

SD je na evropskih volitvah leta 2019 dobila dva evropska poslanca. Štromajer je na vprašanje, koliko jih pričakujejo tokrat, javnomnenjske raziskave so jim napovedovale enega, odgovoril: »Gotovo smo prepričani, da bomo še naprej zastopali barve socialne demokracije, druge najmočnejše politične sile v evropskem parlamentu, kar je zelo pomembno, saj bo s tem Slovenija imela še vedno prek Socialnih demokratov zelo pomemben vpliv na dogajanje v Bruslju.«

Upajo na zmago desne sredine

Volilni štab Nove Slovenije je vrata odprl šele ob osmi uri. Podpredsednik stranke Janez Cigler Kralj je o pričakovanjih glede izvolitve evropskih poslancev iz njihove stranke dejal, da že prva poročila iz evropskih držav kažejo, da se Evropa obrača v desno. »Kaže, da bo tudi desna sredina – taki, ki ji mi pripadamo – zmerna sredinska opcija zmagala in tudi v NSi želimo, da bi se v Sloveniji pridružili zmagi desne sredine. Nova Slovenija ima eno evropsko poslanko. Rekli smo, da je naš cilj vsaj ponoviti ta rezultat.«

V NSi so bili pri vseh referendumskih vprašanjih proti. »Opozarjali smo vlado Roberta Goloba, da ni korektno, da se s temi tremi temami in štirimi referendumskimi vprašanji pravzaprav ugrabi in pokrije pomembne teme, ki bi jih morali med kampanjo za evropske volitve pokriti. Predlagali smo, da se pogovarjamo o urejanju migracij, o tem, kakšen zeleni prehod želimo in kakšen naj bo naš način življenja v Evropi v prihodnje. Namesto tega smo se žal morali ukvarjati s tremi notranjepolitičnimi temami, ki s temi evropskimi vprašanji nimajo veliko skupnega.«

Predsednik njihove stranke Matej Tonin je predlagal superreferendumski dan, da bi se vsi referendumi izvedli skupaj z referendumom o drugem bloku elektrarne »Zdaj so bili referendumi izvedeni, povzročili so nemalo organizacijskih težav. V NSi smo pozvali volivce, da z glasom štirikrat proti tudi dajo signal vladi Robertu Golobu, da ne sprejemajo takih preigravanj z voljo ljudi,« je bil kritičen Cigler Kralj.

»Če kaj, so ti referendumi pokazali, da ni nekega širšega družbenega konsenza, ki bi ga veljalo imeti pri urejanju tako občutljivih vprašanj. Upam, da bo tudi koalicija razumela, da pri teh rezultatih ne more nihče razglasiti zmage in nihče ne more biti razglašen za poraženca. Predvsem je zdaj na tej točki treba trezen premislek in potegniti zavoro pri zakonskem urejanju teh vprašanj. Očitno je, da nekega širšega družbenega konsenza ni,« je izjavil Tonin.

Ljudmilo Novak za skrbi, kakšen vtis bo kakšen od kandidatov naredil o Sloveniji

»Da bi Nova Slovenija ohranila enega poslanca, smo vsi delali in garali. Sem vesela, vesela pa sem, ker sem tudi sama na neki način zmagovalka, saj sem ostala zdrava in cela, ko sem pripeljala svojo politično ladjo v pristanišče,« je dejala evropska poslanka Ljudmila Novak, ki pa vnovične izvolitve ni dočakala.

Kaj bo svetovala kolegu – predsedniku Toninu, ki gre na pot v Bruselj in ki je dejal, da bo z veseljem sprejel kak njen nasvet? »Odvisno od tega, kaj me bo vprašal. Predvsem je pa že sam dovolj izkušen, veliko jih je nabral v slovenski politiki kot minister in poslanec, tako da verjamem, da se bo dobro znašel na evropskem parketu. Vesela sem tudi, da bo Evropska ljudska stranka ostala najmočnejša stranka v evropskem parlamentu.«

So jo izidi presenetili? »Želela bi si, da bi NSi dobila še kakšen mandat več, kajti mislim, da smo imeli zelo dobre kandidate. Za kakšnega kandidata pa me skrbi, kakšen vtis o Sloveniji bo naredil v evropskem parlamentu.« Na koga cilja, ni želela izdati: »V vseh strankah se najdejo dobri kandidati, pa tudi taki, za katere mislim, da so po neki sreči prišli do tega naslova.« Novakova misli še, da skrajna desnica za zdaj v Evropi ne bo prevladala.

Čakajoč na izide

Sedanji poslanec evropskega parlamenta Klemen Grošelj, ki kandidira na listi Zelenih, a mu ankete ne kažejo uvrstitve, je dejal, da je treba počakati na rezultate. »V volilno kampanjo smo se podali skoraj zadnji, zadnji bodo morda prvi, počakajmo,« je za RTV Slovenija dejal Grošelj.

V volilnem štabu SLS so z velikimi pričakovanjem čakali na prve neuradne rezultate. Predsednik stranke Marko Balažic je bil optimističen, saj je bil prav pri podpori njihove liste s Petrom Gregorčičem na čelu v anketah v zadnjih dneh pred današnjim odločanjem zabeležen najvišji trend navzgor: »Po anketi Mediane, ki ste jo objavili v Delu, je bila razlika med koalicijsko stranko SD in SLS le še pol odstotne točke. Torej je realno povsem mogoče, da bo naša stranka ohranila evropskega poslanca.«

Nosilec liste Peter Gregorčič ni član stranke. Bo glede na javnomnenjske rezultate ostal v politiki in se priključil SLS in se poskusil še na notranjepolitičnem parketu, če ne bo postal evropski poslanec?

Balažic je bil prepričan, da je bila odločitev za samostojni nastop SLS na volitvah pravilna. Po lanski neuspešni pobudi, da bi na volitvah nastopili skupaj z NSi in Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, je dodal Balažic, so se do zadnjega pogovarjali o sodelovanju z NSi.

Ena od lanskih javnomnenjskih poizvedb je pokazala, da bi takšno politično zavezništvo dobilo na evropskih volitvah kar 35-odstotno podporo. S tem so želeli generacijsko pomladiti desnico, posredno pa omejiti odločilen vpliv prvaka SDS Janeza Janše na desnem političnem polu. A se je Anže Logar odločil, da na evropske volitve ne gre.

Zoran Stevanović, predsednik Resnice, je pričakoval razglasitev neuradnih rezultatov dobro razpoložen, s člani stranke, zbranimi v enem izmed kranjskih gostinskih lokalov. »Glede na visoko volilno udeležbo in zlasti visoko udeležbo v Kranju, kjer imamo zvesto volilno telo, pričakujem uvrstitev v evropski parlament,« je dejal za Delo.

Komu mandati?

Zadnja anketa, ki jo je Mediana izvedla za Delo in smo jo objavili v petek, je nakazovala, da bodo ob največji udeležbi na evropskih volitvah doslej – napovedovala se je 43-odstotna – po tri sedeže dobili SDS in GS, po eden pa naj bi se obetal SD, NSi in Vesni. Skoraj petina vprašanih je bila še neopredeljena.

Da je za pogovore o Evropi in nas v predvolilnem času ostalo zelo malo časa, se je strinjal Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani in partner v družbi Herman & partnerji, ki je za petkovo izdajo Dela izjavil: »V nedeljo bodo mnogi odločali skozi bližnjevzhodna očala. Priznanje Palestine je pred evropskimi volitvami postalo največji kvazidogodek zadnjih let. Težko se je spomniti teme, ki bi toliko časa tako zapolnjevala medijski prostor. Palestina je postala dimna bomba, ki je dobro zakrila realnost, o kateri odločamo ta konec tedna.« 

Politični analitik in profesor na FDV Miro Haček je ocenil, da je Palestina tema, s katero jim je uspelo polarizirati in aktivirati volivce, kar je koristilo predvsem GS in SDS. 

Stranke so prebivalce nagovarjale po vseh mogočih kanalih, za samo kampanjo pa so porabile od tisoč evrov (Nič od tega) do 200.000 evrov (NSi, SDS), pri GS ocenjujejo, da jih bo stala med 200.000 in 250.000 evrov. Poznavalci opozarjajo, da vloženi znesek ne bo nujno premo sorazmeren z izkupičkom, saj lahko, kot se je v preteklosti že pokazalo, vešči retoriki v televizijskih soočenjih veliko pridobijo.