30 dni do volitev: Evrovizija, alternativni obraz evropske integracije

Do evropskih volitev je 30 dni. Še preden bodo Evropejci junija povabljeni na volišča, bodo ta teden v Malmöju lahko sodelovali na drugačnem, a nič manj zanimivem glasovanju. Evrovizija je nastala kot poskus povezovanja stare celine po vojni in njena zgodovina je lepa pripoved o razvoju evropske integracije in spreminjajočih se senzibilnostih v družbi. Najbolj gledani nešportni dogodek na svetu bo tudi letos v tem pogledu težko razočaral. Polarizacije ne bo manjkalo, za to bo gotovo poskrbela vojna v Gazi, ki je ta teden tudi v Sloveniji zasenčila uradni začetek kampanje pred evropskimi volitvami, potem ko je vlada začela postopek za priznanje Palestine.

PRIZNANJE PO VOLITVAH Vlada je sprejela sklep, v katerem predlaga priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države v mejah iz leta 1967. K temu je, kot v današnjem Delu piše Uroš Esih, postavila dva odložilna pogoja – dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter opolnomočenje palestinske oblasti s ciljem rešitve z dvema državama. Premier Robert Golob je, kot pravijo naši viri, koalicijskima partnericama obljubil, da bo vlada predlog za priznanje Palestine poslala v državni zbor najkasneje 13. junija, torej nekaj dni po evropskih volitvah, sočasno pa zatrdil, da na tragediji Palestincev ne želi graditi predvolilne kampanje svoje stranke.

URADNA KAMPANJA SE JE ZAČELA Do včeraj je bilo vloženih devet kandidatnih list, in sicer so se za to odločili Nova Slovenija, Vesna, Slovenska ljudska stranka, Socialni demokrati, Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Levica, Resni.ca ter Desus v sodelovanju z Dobro državo. Danes naj bi liste vložili še Zeleni Slovenije, Pirati in stranka Nič od tega. 

DO USPEHA PREK DRUŽBENIH OMREŽIJ? Stranke bodo volivke in volivce nagovarjale tudi s plačanimi objavami na družbenih omrežjih, ki jih uporablja velik del Slovencev, piše novinarka Suzana Kos. »Na družbenih omrežjih in s plakati lahko osebno in neposredno nagovarjamo volivke in volivce, pomembna pa so tudi zato, ker jih tako lahko nagovarjamo brez morebitne medijske cenzure oziroma ne glede na odnos različnih medijev do naše stranke,« je strategijo največje opozicijske stranke pojasnil generalni sekretar SDS Borut Dolanc. Čeprav ciljno oglaševanje lahko pomaga kandidatom in strankam, da dosežejo svoje cilje oziroma potencialne volivce, imajo algoritmi še vedno pomembno vlogo pri določanju, kako učinkovito se ta sporočila širijo in vplivajo na volivce,« je opozorila Lucija Marko, glavna skrbnica za družbena omrežja na Delu.

SDS TOŽI EVROPSKO KOMISIJO Evropska komisija se bo morala pred Splošnim sodiščem EU zagovarjati zaradi očitkov SDS oziroma evropskega poslanca Milana Zvera, da je podpredsednica evropske komisije Věra Jourová med lanskim obiskom v Sloveniji poskušala vplivati na slovenske ustavne sodnike v primeru odločanja o noveli zakona o RTV Slovenija. Del komisarkinega opomnika, ki se nanaša na njen obisk na ustavnem sodišču, je še vedno počrnjen in v SDS so prepričani, da se tam skriva namera nje oziroma njene ekipe o vplivanju na ustavne sodnike. Neuradnih informacij o tem nimajo, sklepajo pa to iz konteksta opomnika. Sami menijo, da je šlo za nedopustno intervencijo evropske izvršilne oblasti v državi članici na področju, kjer je ta popolnoma suverena. 

VESEL S HANOVO PODPORO Čeprav v organih SD razprave o kandidaturi Tomaža Vesela za evropskega komisarja še niso opravili, je ta prejel podporo predsednika stranke Matjaža Hana. Predsednikovo stališče je v stranki po poročanju Uroša Esiha marsikoga presenetilo, a  vsebinskih zadržkov, da Vesel postane kandidat koalicije za evropskega komisarja, kljub temu nimajo. To je velik preobrat, saj so bili v stranki SD presenečeni in hkrati razočarani, da je predsednik vlade Robert Golob kandidata za evropskega komisarja predstavil na aprilskem festivalu Gibanja Svoboda v Zbiljah.

DROBLJENJE GLASOV NA LEVI SREDINI Kot je bilo značilno za pretekle volitve, se drobljenje glasov spet pojavlja na levosredinskem polju. Dosedanji evropski poslanec največje vladne stranke Klemen Grošelj bo nosilec liste Zelenih Slovenije, ki ji predseduje Andrej Čuš, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo v času tretje vlade Janeza Janše. Nanjo bo uvrščen tudi nesojeni nosilec liste Gibanja Svoboda Aleksander Merlo. Analitik Andraž Zorko iz Valicona kljub temu verjame, da to na koncu ne bo vodilo v večje prerazporejanje mandatov. »Gibanje Svoboda lahko računa na dva mandata. Z drobljenjem glasov na levi sredini pa največ pridobivata največji stranki, SDS in Gibanje Svoboda,« napoveduje Zorko.

DAN ZA NALIVANJE ČISTEGA VINA Kot je v temi dneva ob tokratnem dnevu Evrope zapisal naš bruseljski dopisnik Peter Žerjavič, tudi 74 let po predstavitvi znamenite Schumanove deklaracije, temelja evropskega povojnega povezovanja, integracija ostaja nepopolna in na številnih področjih pomanjkljiva. 

EVROPSKA INTEGRACIJA Z DRUGAČNIM OBRAZOM Evrovizija je verjetno skupaj s programom študijskih izmenjav Erasmus+ najučinkovitejši primer evropske integracije, pa tudi konfuzne in licemerske zunanje politike, kot se je izkazalo v primeru Izraela. Festival je privlačen tako za članice, ki jim v bruseljskem žargonu rečejo  jedrne, kakor tudi za periferne in kandidatke za vstop, ki, kot, denimo, Srbija, rade sedijo na dveh stolih. Prav tako do nje skepse ne izražajo tradicionalne dvomljivke. Združeno kraljestvo na primer tudi v času rezultatske krize ni grozilo z izstopom. Ena redkih izjem je Madžarska, ki se je odločila, da na Evroviziji ne bo več sodelovala. Vzrok za to, sicer neuradni, naj bi bile vrednote festivala, ki da slavijo seksualno različnost in so v nasprotju s tradicionalnimi vrednotami, za katere se zavzema premier Viktor Orbán.

S KATERO STRANKO SE NAJBOLJ UJAMETE? Inštitut Danes je nov dan je na novinarski konferenci ob dnevu Evrope predstavil aplikacijo Izvoli.eu, prek katere uporabniki lahko ugotovijo, s katero stranko na evropskih volitvah se najbolj ujemajo. Inštitut želi z aplikacijo pri volivcih izboljšati poznavanje stališč strank do ključnih evropskih vprašanj, s tem pa dvigniti volilno udeležbo. Aplikacija uporabnikom omogoča, da se opredelijo do 30 izjav, povezanih s področji, ki bodo v prihodnjih petih letih pomembno vplivala na prihodnost Evrope, med katerimi so, denimo, varovanje okolja, migracije in gospodarstvo, je dejal sodelavec inštituta Nejc Horvat. Ko uporabniki nehajo odgovarjati, izvedo, katere tri stranke so jim po prepričanjih najbliže oziroma so na izjave največkrat podale enaka mnenja.

POSLANSKO DELO ZA NEKATERE NI DOVOLJ Plača evropskih poslancev na leto znaša 120.000 evrov bruto brez dodatkov, in vendar jih znaten del predstavljanje ljudstva kombinira z drugimi pridobitnimi dejavnostmi. Skoraj devet milijonov znaša skupni znesek, ki ga na leto s postranskim delom zasluži četrtina evropskih poslancev, je razvidno iz raziskave, v kateri je Transparency International analiziral prijavljene prihodke poslancev. To po mnenju nevladne organizacije povečuje verjetnost nastanka navzkrižja interesov. Nekateri poslanci si namreč dodatne prihodke ustvarjajo tudi v sektorjih gospodarstva, ki jih nadzorujejo v okviru svojega poslanskega dela.

Od osmih slovenskih evropskih poslancev sta le dva prijavila prihodke iz stranskih dejavnosti, in sicer Franc Bogovič (SLS/EPP) ter Milan Brglez (SD/S&D) v višini 30.000 oziroma 5000 evrov iz kmetovanja in poučevanja. Največji zaslužkarji med njunimi kolegi iz preostalih delov Evrope so, za primerjavo, prijavili tudi stokrat višje zneske. Za absolutnega rekorderja med 705 predstavniki ljudstva velja Litovec Viktor Uspaskič, ki zasluži dodatne tri milijone evrov.

POLJSKA NIČ VEČ PROBLEMATIČNA ČLANICA  Na začetku tedna je evropska komisija sporočila, da v primeru Poljske ne vidi več nevarnosti hujše kršitve vladavine prava in da si prizadeva za končanje postopka po 7. členu, ki ga je proti državi sprožila decembra 2017. Vzrok za začetek postopka je bilo sprejetje več zakonov, ki so v očeh Bruslja resno ogrožali neodvisnost sodstva in delitev oblasti na Poljskem. Dileme so bile rešene z razpletom jesenskih volitev. Na oblasti je spet proevropski in liberalno usmerjeni Donald Tusk, ki prihaja iz vrst desnosredinske EPP.

Nova poljska vlada je februarja predstavila akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti v pravosodju, ugotovljenih v Bruslju in nekaj potrjenih na sodišču EU v minulih letih. »Obnova vladavine prava, ki poteka, je izjemna za poljske ljudi in Unijo kot celoto. Je dokaz odpornosti vladavine prava in demokracije v Evropi,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. S končanjem postopka bo Poljski omogočen dostop do orjaških zneskov evropskih sredstev. Skupno je bilo na kocki za 135 milijard evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil v okviru načrta za okrevanje.

TRŠI OREH BO MADŽARSKA Vrnitev Poljske v skupino spodobnih članic pomeni, da je Madžarska, kjer premier Viktor Orbán vlada s trdo roko in na obzorju še ni menjave oblasti, v svetu EU ostala brez zaveznice. Kljub temu med državami ni zadostne pripravljenosti, da bi zaostrile postopek in kaznovale Budimpešto po 7. členu. Še več, Bruselj je konec leta, med bojem za potrditev finančne pomoči Ukrajini, v okviru drugih postopkov Madžarski odmrznil deset milijard evrov, ko je sprejela nekaj pravosodnih reform. Na drugi strani okoli 20 milijard evrov ostaja blokiranih.

EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Število zaposlenih v edini neposredno izvoljeni evropski instituciji z leti niha. Prerez iz decembra 2022 kaže, da je bilo v stalnem sekretariatu evropskega parlamenta zaposlenih 7225 ljudi. Poleg sekretariata je bilo neposredno pri poslancih zaposlenih 2070 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, 1053 pa jih je delalo za sekretariate političnih skupin.

(POP)KULTURNI NAMIGI

Izbiro tokratnih kulturnih namigov sva zaupala Ireni Štaudohar, sodelavki s Sobotne priloge in avtorici uspešnic Magija za realiste in Kaj hoče ženska? Osredotočila se je na Švedsko, sicer gostiteljico letošnje popevke za Evrovizijo. 

KRIMINALKE Švedski pisatelj Henning Mankell je kriv za mojo veliko ljubezen do skandinavskih kriminalk. Na začetku je bil sicer to danski pisatelj Peter Høeg in njegov roman Gospodična Smilla in njen občutek za sneg, a potem sem v angleščini prebrala Mankellov krimič The Return of the Dancing Master in se zaljubila v njegov slog. Kasneje so prišle njegove številne knjige, v katerih nastopa depresiven diabetični detektiv Kurt Wallander. Mankell na videz idealno Švedsko v romanih opisuje kot distopijo, kot deželo, polno rasizma, krutega podzemlja in krivic. To je angažirano in kritično opisovanje družbe. »Zame je rasizem kriminal, zato sem za svoj žanr izbral kriminalko,« je dejal žal že pokojni pisatelj.

NARAVOPISJE Knjiga Evangelij po jeguljah Patrika Svenssona je zgodba o jegulji ter o očetu in sinu. Jegulja je ena najbolj nenavadnih živali, zelo skrivnostna – nihče na svetu še nikoli ni videl jegulje med drstenjem. Njen življenjski krog je skorajda čudežen – iz Sargaškega morja, kjer se drsti, odplava proti obalam stare celine v reke in jezera in potem spet nazaj v Atlantski ocean. To je tako posebna knjiga, v kateri Svensson premišljuje tudi o živalih: »Obstajajo znaki, da živali čutijo tudi strah, žalost, starševsko naklonjenost, sram, obžalovanje, hvaležnost in nekaj, kar bi lahko imenovali ljubezen.« Sprašuje se, kakšno obliko zavedanja ima jegulja. Kako doživlja svoje metamorfoze? Zakaj je še vedno tako neznana?

LJUBEZENSKI ROMAN Grad Gripsholm nemškega pisatelja Kurta Tucholskyja (1890–1935) se dogaja nekega poletja, ko se mlada zaljubljena Berlinčana, Peter in Lidyja, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja odpravita na počitnice na deželo nekje na Švedskem. To je ena najbolj romantičnih, poželjivih, radostnih in lepih knjig, ki sem jih kdaj prebrala. Jezik je tako lep, stavki so kot sladice v slaščičarnah Neaplja, to je zgodba o najlepših počitnicah – za srečo v resnici človek potrebuje tako malo, za popolne počitnice tudi. »Ležala sva na travniku – in bingljala z dušo,« zapiše pisatelj. In kar zadiši po pokošenem senu, po dolgih nočeh, v katerih se oglašajo črički, po lenobi, brezdelju, jezeru, ljubezni, telesu.

KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.

 

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Neda Bratina. Grafiki sta zasnovali Greta Marinko in Darja Klajder.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.