Neomejen dostop | že od 9,99€
Z Delovim javnomnenjskim analitikom Romanom Zatlerjem in novinarskim kolegom Urošem Esihom smo na volilno nedeljo potegnili črto pod kampanjo za evropske volitve in tri posvetovalne referendume. Koliko so ti aktivirali volivce?
»Ja, referendumi so gotovo imeli vpliv. Kakšen, bomo videli, a so le del mozaika. Vplivalo je več stvari – poleg posvetovalnih referendumov še posebno, recimo, vladno komuniciranje ob drugi obletnici vlade in napoved številnih reform in bonbončkov pred volitvami ter seveda priznanje Palestine. Če bi opredelil te tri dejavnike, bi rekel, da je dogajanje zadnji teden v zvezi s priznavanjem Palestine imelo celo večji vpliv kot aktivacija z referendumi,« je ocenil Esih, ki se strinja z oceno, da je Janša in njegova SDS z zadnjimi potezami sama sebe morda ustrelila v koleno, saj je aktiviral levosredinske volivce.
»Po mojem mnenju so to tisti volivci, ki zdaj povečujejo volilno udeležbo in taktično glasujejo. Ne gre za iskrene volivce Gibanja Svoboda, ampak tiste, ki so taktično proti Janši.«
Javnomnenjske raziskave so sicer napovedovale jasno zmago SDS, niso pa bile enotne glede razdelitve mandatov – je mogoče, da so tudi tokrat tako zelo zgrešile kot pred petimi leti? Zatler glede na sedanje rezultate meni, da ne, pojasnil pa je vzrok za nekatera odstopanja: javnomnenjske raziskave merimo štiri dni pred volitvami – desetina pa se jih odloči, koga bodo obkrožili šele na dan volitev, še približno trideset odstotkov pa tri dni pred volitvami. »To pomeni, da štirideset odstotkov ljudi sploh ne moremo zajeti v anketah,« še pojasnjuje Zatler.
Seveda so se dotaknili tudi navedb SDS o razlogih za morebitni slabši rezultat, tega, ali se obeta obrat v desno na evropski ravni, ter ali lahko rezultat na evropskih volitvah vpliva na medkoalicijsko dinamiko in kdo bi po mnenju Zatlerja dosegel slabši rezultat, če bi uvedli e-volitve.
____
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji