2 dneva do volitev: Gibanje Svoboda dohitelo SDS

Do evropskih volitev v Sloveniji sta še dva dneva. Pred vami je deveta izdaja novičnika Evropa izbira, s katerim smo v časniku Delo poskušali pospremiti bralce do nedeljskega glasovanja. Zadnjo izdajo pred dnevom odločitve začenjamo s svežo javnomnenjsko raziskavo, zadnjo pred volilnim molkom. V primerjavi s tisto, ki smo jo objavili prejšnji teden, je opaziti nekaj sprememb, zlasti v korist vladajoče stranke Gibanje Svoboda.

Prav tako smo podčrtali kampanjo v članicah sedemindvajseterice, ki so v parlamentu najštevilneje zastopane, in izluščili drugo relevantno dogajanje pred največjimi nadnacionalnimi volitvami na svetu. Naslednja, zadnja izdaja novičnika Evropa izbira, bo izjemoma izšla v ponedeljek, dan po zaprtju volišč.

SDS NAVZDOL, GIBANJE SVOBODA NAVZGOR Anketa inštituta za raziskave trga in medijev Mediana kaže, da bi SDS dobila tri evropske poslance, prav toliko naj bi jih pripadlo tudi Gibanju Svoboda. Po en mandat v evropskem parlamentu kaže še SD, NSi in Vesni z Vladimirjem Prebiličem. Pred tem je največji opozicijski stranki kazalo, da bo zmagovalka volitev in dobila štiri evropske poslance. Kot piše osrednje pero Delove notranjepolitične redakcije Suzana Kos, bi lahko razloge za spremembe iskali v dogajanju, povezanem s priznanjem Palestine, ki je zaznamovalo zadnji teden in ga je SDS z različnimi manevri poskušala preprečiti. Na drugi strani je Gibanje Svoboda s predsednikom Robertom Golobom delovalo zelo aktivno in uporabilo svoj položaj največje vladne stranke, ki je napovedala in nato uvrstila na vladno sejo nekaj javnosti všečnih odločitev, nazadnje financiranje stanovanj in ureditev nujnega helikopterskega reševanja. Toda kot v analizi točnosti preteklih anket ugotavlja Suzana Kos, so edini pravi kazalnik volitve.

SE NAM OBETA REKORDNA UDELEŽBA? Kot je razvidno iz raziskave, ki jo objavljamo na naslovnici današnjega tiskanega in spletnega Dela, ki ima novo podobo, je slaba petina volivcev še vedno neopredeljenih. Udeležba na nedeljskih volitvah bi lahko dosegla kar 43 odstotkov. Za primerjavo: pred petimi leti je glasovalo 28,89 odstotka upravičencev. Višjo udeležbo nakazuje tudi predčasno glasovanje. V torek, prvi dan glasovanja, je, denimo, glasovalo 18.810 volivcev, kar je več kot dvakrat toliko kot pred petimi leti.

ČAKANJE NA ITALIJANE V zadnjem v seriji razlagalnih člankov, ki smo jih objavili pred tokratnimi volitvami, novinarka Nataša Čepar piše, da se volitve po državah članicah odvijajo ob različnih dnevih. Volilni dan v določenem razponu določi vsaka članica posebej, pri čemer bodo v večjem delu EU (21 od 27 držav) glasovali v nedeljo. Kar zadeva preostale članice, bodo na Irskem glasovali danes, v Latviji, na Malti in Slovaškem pa jutri. Na Češkem in v Italiji bodo glasovali dva dni, danes in jutri, drugi pa jutri in v nedeljo. Volišča bodo najpozneje zaprli v naši zahodni sosedi, in sicer v nedeljo ob 23. uri, ko bo jasno, kako so Evropejci glasovali na tokratnih volitvah. Razlog za sočasno objavo rezultatov je, da znan izid v eni državi ne bi vplival na druge, v katerih volivci še niso glasovali.

VOLITVE ZAČELI NIZOZEMCI Pri nas še analiziramo zadnja merjenja javnega mnenja, na Nizozemskem pa so se evropske volitve že začele. V državi tulipanov so volivci včeraj izbirali 31 evropskih poslancev, po izidih vzporednih volitev si lahko največje število poslanskih mandatov obeta skupna lista Delavske stranke in Zelene levice. Na sedež manj lahko računa skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa.

PREDVOLILNA EVROPA Preverili smo utrip v državah članicah EU, ki prispevajo največ poslancev v evropski parlament. To so Nemčija, Francija, Italija, Španija in Poljska.

KAMPANJA V SENCI NASILJA Podobno kot v drugih državah članicah je bila predvolilna kampanja v Nemčiji večinoma namenjena obračunu med koalicijo in opozicijo o ključnih notranjepolitičnih temah, ki so za razliko od tem v manjših članicah precej bolj evropske, saj je Nemčija poleg Francije odločilna sila odločanja v Bruslju. Kampanjo pa si Nemci na žalost zapomnili tudi po nasilju. Vso vsebino, vključno z različnimi pogledi na potrebe po reformah EU, o strateškem osamosvajanju EU, tudi obrambnem, so zasenčili napadi na politike. Na drugi strani pa tudi afere, povezane s skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), ki so kulminirale v izgonu stranke iz evropske skupine Identiteta in demokracija.

DESNICA NAREKUJE TEMPO Evropske volitve so tudi za italijanske stranke predvsem merjenje moči na notranjepolitičnem bojišču. Utrdile bi lahko položaj Giorgie Meloni, zmanjšale apetite njenih vladnih zaveznikov, opozicijo pa postavile na realna tla. Bratom Italije ankete napovedujejo najmanj 27 odstotkov glasov, Naprej, Italija Antonia Tajanija dobrih osem, Ligi Mattea Salvinija še za spoznanje manj. Premierka bo še malo močnejša v svoji koaliciji. Na drugi strani, v opoziciji, ki je daleč od vsakršnega resnega skupnega nastopanja, si največ, malo manj kot petino, obetajo demokrati Elly Schlein, dobrih petnajst odstotkov pa Gibanje 5 zvezd Giuseppeja Conteja.

PLEBISCIT O PREMIERU Ne bi bilo prvič, da bi bile evropske volitve priložnost za kaznovanje vladajoče politike, pa vendar se zdi, da končni rezultat v Španiji ne bo bistveno odstopal od razmerja sil, ki so ga izrisale lanske parlamentarne volitve. Ankete pripisujejo zmago opozicijski Ljudski stranki (PP), ki ji povprečje različnih raziskav napoveduje 23 od 61 mandatov. Konservativci, ki jih vodi Alberto Núñez Feijóo, bi tako tudi zaradi klinično mrtve liberalne stranke Državljani občutno izboljšali rezultat izpred petih let, ko so dobili 13 poslancev. Na drugo mesto ankete uvrščajo vladajoče socialiste (PSOE). V prihodnjem sklicu si lahko obetajo 20 poslancev, enega manj kot leta 2019. Opozicija je nedeljsko glasovanje sicer poskušala predstaviti kot plebiscit o vladi premiera Pedra Sáncheza in njegovih kupčijah s katalonskimi independentisti.

MACRONISTOM NE KAŽE DOBRO Opozorila pred vzponom skrajne desnice na evropski ravni so morda naglasnejša v Franciji. Francoski predsednik Emmanuel Macron in premier Gabriel Attal, najvidnejša predstavnika večinske – in proevropske – stranke Renaissance (Preporod), se imata česa bati, saj ima ta dve leti po nastopu Macronovega drugega mandata večino le še v parlamentu, zaradi spregledane dvoličnosti pa ne tudi med ljudmi. Nasproti ji najodločneje stoji skrajno desni Nacionalni zbor z 28-letnim predsednikom stranke in evroposlancem (Identiteta in demokracija) Jordanom Bardello na čelu.

VSE BO ODVISNO OD UDELEŽBE Opozorilo, s katerim je poljski premier in vodja vladajoče Državljanske koalicije (KO) Donald Tusk na nedavnem shodu v Varšavi zarisal izbiro, pred katero so na tokratnih evropskih volitvah Poljaki, je odsevalo varnostne izzive na vzhodu Evrope, pa tudi očitek poljski opoziciji, da s suverenistično in protievropsko držo spravlja državo v nevaren položaj. Pred volilno nedeljo kaže, da Tusk s tem sporočilom ne bo bistveno načel podpore stranki Zakon in pravičnost (PiS) pod vodstvom Jarosława Kaczyńskega. Morda pa lahko nekdanji predsednik evropskega sveta vsaj prepriča podpornike, da se prikažejo na voliščih v visokih številkah, primerljivih s tistimi na lanskih parlamentarnih volitvah, ko je na Poljskem po osmih letih vladavine PiS končno zavel nov veter. Če mu to ne bo uspelo, je alternativni scenarij ponovitev aprilskih lokalnih volitev, na katerih je znova slavila evroskeptična opozicija.

MED STRELJANJEM KOZLOV USTVARJAJO GREŠNE KOZLE Vpliv skrajne desnice na usmeritev evropske politike bo v vsakem primeru večji, kot je bil do zdaj. Kaj to pomeni za evropsko sedanjost in prihodnost, je mogoče razbrati tudi iz izkušenj držav članic EU, v katerih so populistične stranke v zadnjih letih pustile pečat, bodisi na oblasti bodisi v zavetju opozicije. Na Delu smo za ta namen obiskali Italijo, Francijo, Poljsko in Madžarsko ter v tisk in na splet poskušali prenesti zgodbe ljudi, ki jih je skrajna desnica vzela na piko. To so največkrat prebežniki ali priseljenci, najbolj prikladne tarče evropskih populistov, pa tudi ženske oziroma njihove reproduktivne pravice ter predstavniki skupnosti LGBT+.

STOLETJE NAPREDKA Ko smo že pri volitvah in skupnosti LGBT+, ne moremo mimo meseca ponosa, v katerega smo vstopili v soboto. To je čas, kakor piše kolegica Zorana Baković, da razmislimo, v kakšni družbi si želimo živeti. »Takrat se govori o ’toleranci’, a mi ta beseda vse manj ugaja. Izvira iz latinske besede tolerare, kar pomeni ’trpeti’ ali ’zdržati’, nato se jo je uporabljalo v pomenu ’dovoliti’ ali ’sprejeti določeno dejanje ali osebo, s katero se ne strinjamo’. Mar homoseksualni ali transspolni posamezniki tolerirajo heteroseksualne? Mar nismo vsi samo del naravnega bogastva, poosebljenje svobode obstoja takšni, kakršni smo? Mar ne živimo v 21. stoletju, od katerega sama ne bom nikoli prenehala zahtevati, naj bo stoletje napredka, ne pa razpotje, na katerem se čas obrne za 180 stopinj,« je zapisala v redni tedenski rubriki.

POSTAVLJAMO JIM OVIRE, A LJUDJE ŠE KAR PRIHAJAJO Močno sredstvo politične mobilizacije pred prihajajočimi volitvami v evropski parlament so tudi migracije, četudi odsotnost učinkovite migracijske politike velja za enega od največjih neuspehov sedemindvajseterice. Obljub o odločnem spopadanju s težavami zaradi migracij v naslednjem mandatu ne manjka, kar je v nasprotju s podrobnostmi, ki jih najglasnejši politiki praviloma ne omenjajo. In vendar izziva, s katerim se Evropa neuspešno spopada že najmanj desetletje, ni mogoče podcenjevati. Tudi zato smo se Delovi novinarji odpravili v ključne vstopne in tudi nekatere ciljne države članice EU na migrantski poti. Od tam smo prinesli zgodbe prebežnikov, predstavnikov oblasti, prostovoljcev in strokovnjakov, ki bodo bralcem pomagale razumeti tako pretekli razvoj kot prihodnjo usmeritev evropske migracijske in azilne politike.

ZA URAVNOTEŽEN IZBOR KADROV Manj kot teden dni pred volitvami je predsednik evropskega sveta Charles Michel v intervjuju za Delo in več evropskih medijev nakazal, da v Bruslju odločanja o vodilnih kadrih v tednih po zaprtju volišč ne bi smeli preveč zavlačevati. Želja je, kot je povedal našemu bruseljskemu dopisniku Petru Žerjaviču, da bi bil izbor kadrov politično, spolno in geografsko uravnotežen. Toda v iztekajočem se mandatu na nobenem vodilnem položaju ni bil politik z vzhoda, iz držav med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem, ki so pristopile k Uniji v zadnjih dveh desetletjih.

V EU OB ZAČETKU VOLITEV ŠE VEČ ŠIRJENJA DEZINFORMACIJ V EU ob začetku evropskih volitev, ki v sedemindvajseterici potekajo od četrtka do nedelje, opažajo čedalje več dezinformacijskih kampanj in tujega vmešavanja. Kot navajajo viri pri EU, med temami izstopajo migracije, vojna v Ukrajini, pa tudi pravice skupnosti LGBT+. Obenem zagotavljajo, da je Unija dobro pripravljena na odzivanje, je poročala STA.

»RADIKALNA SPREMEMBA« MARIA DRAGHIJA Francoski predsednik Emmanuel Macron je eden od redkih na evropskem prizorišču, ki ima vedno načrt. Leta 2019 je pripeljal Nemko Ursulo von der Leyen na položaj predsednice evropske komisije. V Bruselj se je preselila kot neuspešna obrambna ministrica in pred tem lokalna političarka, a na ta način je stanovalec Elizeja lahko zagotovil vodenje Evropske centralne banke za Francozinjo Christine Lagarde. Tokrat si pred volitvami intenzivno prizadeva, da bi na čelo komisije oziroma vsaj za predsednika evropskega sveta postavil nekdanjega šefa Evropske centralne banke in bivšega italijanskega premiera. Njegove načrte je v Sobotni prilogi analizirala kolegica Saša Vidmajer.

VODILNI KANDIDAT EVROPSKIH SOCIALISTOV V LJUBLJANI V Sloveniji je bil včeraj vodilni kandidat Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES) Nicolas Schmit. Nosilec liste SD Matjaž Nemec je izrazil pričakovanje, da lahko socialni demokrati v nedeljo naredijo korak naprej. Kot je dejal, se za položaj predsednika evropske komisije poteguje zato, ker verjame v socialno in demokratično Evropo, ki spoštuje temeljne pravice. Po njegovih besedah je namreč takšna Evropa ogrožena, zlasti zaradi krepitve skrajne desnice. »Evropo želimo okrepiti in izboljšati. Evropo želimo približati državljanom. To Evropo želimo graditi skupaj z mladimi,« je poudaril po pisanju STA.

 EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Slovenija je v evropskem parlamentu zastopana že dvajset let, v tem obdobju pa se je v poslanskih klopeh zamenjalo kar nekaj predstavnikov ljudstva.

(POP)KULTURNI NAMIGI V zadnji izdaji rubrike sva za namige prosila kolegico Sašo Senica, ki v Delu ureja strani, namenjene znanosti. To je tudi rdeča nit njenih priporočil.

ČRNE LUKNJE Nekatere fotografije se nam za vedno vtisnejo v spomin, ker nas opomnijo, kako dobri smo lahko in kako slabi. Sama rada pobrskam po bogatih arhivih vesoljskih agencij. Vedno znova me presune pogled na našo modro frnikolo, na ta neizmerno lepi planet, ki je edini, za katerega lahko trdimo, da je na njem življenje; ali pa pogled na oddaljene galaksije, ki mi burijo domišljijo, koliko svetov je morda tam in kakšni so … Za nekatera nebesna telesa se je zdelo, da jih ni mogoče fotografirati, med temi so famozne črne luknje. Pa vendar je znanost dokazala, da je to mogoče. Mednarodna skupina Event Horizon Telescope (EHT) je 10. aprila 2019 objavila prvo fotografijo črne luknje oziroma njene sence v središču galaksije M87 (12. maja 2022 so dodali še prvi posnetek črne luknje v naši galaksiji). Ta izjemni dosežek je Nemec Heino Falcke, profesor za astrofiziko delcev in radijsko astronomijo na nizozemski univerzi Radboud, ki je vodil projekt, popisal v poljudnoznanstveni knjigi Light in the Darkness (Svetloba v temi – knjiga še ni prevedena v slovenščino). V knjigi med drugim opisuje znanstvena dognanja o vesolju, prav tako odkrito piše o svoji krščanski veri v Boga.

NOBELOVA NAGRADA Včasih je za uresničitev idej nujna izjemno trdna vera vanje in vase. S to vero je prepletena zgodba Katalin Karikó, na Madžarskem rojene biokemičarke, ki jo je znanstvena pot odpeljala v ZDA. Njene raziskave informacijske RNK so vodile do razvoja tehnologije vnosa umetne mRNK v organizem, na podlagi tega pa so razvili nov razred cepiv, ko jih je svet najbolj potreboval. Zgodbo, kako je skrila denar v hčerinega medvedka, koliko polen je dobila pod noge in kolikokrat je bila na robu obupa, ko so ji denimo grozili tudi z deportacijo, je Katalin Karikó popisala v avtobiografiji Breaking Through: My Life in Science, ki je v angleščini izšla le nekaj dni zatem, ko je lani prejela Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo.

FANTAZIJA Vedno dobra ideja je pobeg v fantazijski svet, naj bodo to dežele, v katerih vladajo magija in ubijalske pošasti, s katerimi se borijo bolj ali manj moralni junaki, ali pa oddaljeni planeti, na katerih imajo napredne civilizacije tehnološke rešitve, ki bi nam še kako prav prišle. Naj vas tokrat povabim na popotovanje z Geraltom iz Rivije, veščecem, ki so ga že v otroštvu izurili za lov in ubijanje pošasti. Poljski pisatelj Andrzej Sapkowski je spletel odlično pripoved, v kateri se naslanja na evropsko mitologijo in slovansko ljudsko izročilo. Po knjigah so posneli tudi televizijsko serijo.

KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Urška Jarnovič. Grafiki sta zasnovala Greta Marinko in Žiga Jerko.

____

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.