9 dni do volitev: SDS kaže najbolje, toda boj za sedeže ni končan

Do evropskih volitev je še devet dni, najnovejša javnomnenjska anketa inštituta Mediana za Delo pa kaže, da se lahko karte še vedno premešajo. Če bi bile volitve danes, bi Slovenska demokratska stranka (SDS) dobila štiri evropske poslance, Gibanje Svoboda dva, po enega poslanca pa Vesna, Socialni demokrati in Nova Slovenija. Preboj v evropski parlament, kot kaže raziskava, lahko še vedno uspe tudi zunajparlamentarni suverenistični stranki Resni.ca, in sicer na račun enega od mandatov, ki si jih trenutno obeta največja opozicijska stranka. Boj za glasove tako še ni končan, časa za prepričevanje neopredeljenih volivcev – teh je skoraj petina – pa je vse manj.

ZA PRESENEČENJA JE ŠE ČAS Pred nami je zadnji teden volilne kampanje, ki ga na Delu začenjamo s predzadnjo javnomnenjsko anketo, iz katere je razvidno, da se preboj v evropski parlament obeta najmanj petim strankam. SDS, Gibanje Svoboda, SD, Vesna in NSi so na dobri poti, da si razdelijo devet poslanskih mandatov, kolikor jih pripada Sloveniji, a za presenečenja še ni prepozno. Analiza podatkov kaže, da bi zunajparlamentarna stranka Resni.ca pod vodstvom Zorana Stevanovića – če bi pridobila še manj kot 2000 volilnih glasov – SDS lahko »odvzela« enega poslanca in v evropski parlament poslala svojega predstavnika.

PREBILIČU KAŽE DOBRO Med zunajparlamentarnimi strankami najbolje kaže Vesni. »Rezultat nas veseli in navdaja z optimizmom, da so ljudje prepoznali naš pogum za drugačno politiko. Toda edina anketa, ki je res pomembna, so volitve, in do teh je še nekoliko več kot teden dni. V tem času sprejemamo ta 'vmesni rezultat' kot odgovornost in dodatno motivacijo za delo, pri čemer bomo predstavljali svoje vsebine, rešitve ter predloge volivkam in volivcem,« je rezultate Delove ankete komentiral Vladimir Prebilič, nosilec strankine liste.

NOVA ANKETA PRIHODNJI TEDEN V torek, sredo in četrtek bodo volivke in volivci lahko predčasno glasovali na evropskih volitvah, na katerih se napoveduje večja udeležba kot na tistih pred petimi leti. Čez teden dni bomo, tik pred sobotnim volilnim molkom, v Delu objavili še rezultate zadnjega merjenja razpoloženja volilnega telesa.

KDO JE ZA VEČ EVROPE IN KDO ZA MANJ? Kolegici Barbara Eržen in Suzana Kos sta kandidatom za evropske poslance, ki sta jih gostili v soočenjih, zastavili tudi nekaj kratkih, na videz enostavnih vprašanj, ki so lahko tudi neopredeljenim volivcem v pomoč pri sprejemanju odločitve o tem, kateremu kandidatu za položaj v Bruslju oziroma Strasbourgu bodo namenili svoj glas. 

Najprej sta jih vprašali, ali so za prenos še več pristojnosti iz držav članic na evropske institucije. Po mnenju več kandidatov so krize pokazale, da bi morali sodelovanje na nekaterih področjih, kot so obramba, zdravje in sociala, še poglobiti. Toda s tem se ne strinjajo vsi. Izpostavljamo dva odgovora, preostale si lahko ogledate tukaj.

KAJ PA OPRAVLJANJE DODATNIH DEJAVNOSTI? Plača evropskih poslancev na leto znaša 120.000 evrov bruto brez dodatkov, in vendar jih znaten del predstavljanje ljudstva kombinira z drugimi pridobitvenimi dejavnostmi. Od osmih slovenskih evropskih poslancev sta le dva prijavila prihodke iz stranskih dejavnosti, in sicer Franc Bogovič (SLS/EPP) ter Milan Brglez (SD/S&D) v višini 30.000 oziroma 5000 evrov iz naslova kmetovanja in poučevanja. Največji zaslužkarji med njunimi kolegi iz preostalih delov Evrope so, za primerjavo, prijavili tudi po stokrat višje zneske. Kandidate vseh list za evropski parlament, ki so se udeležili Delovih soočenj, smo vprašali tudi o njihovih načrtih – bodo opravljali dodatno plačano delo, če bodo izvoljeni? Poglejmo nekaj odgovorov:

NEVIDNI KANDIDATI Suzana Kos in Barbara Eržen sta v Delovem paradnem podkastu Moč politike tokrat povabili pred mikrofon profesorja politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede in analitika Mira Hačka. Dotaknili so se dosedanjih soočenj, strategije strank in razmišljali o najverjetnejših rezultatih. Pri evropskih volitvah na izvolitev pomembno vpliva tudi prednostni glas, a z izjemo SDS velikega prerivanja med kandidati na listah (še) ni. Je to zato, ker vsi preostali z nosilcem liste pravzaprav stavijo na en le mandat? »Tako se zdi, da se preostale liste v resnici borijo za en mandat in da v glavnem gledamo nosilce liste v vseh teh soočenjih,« je izpostavil Haček in dodal, da četudi bi mu dali milijon dolarjev, ne bi znal našteti vseh kandidatov na nekaterih listah, ker so pravzaprav nevidni.

KAKŠNA JE ZAPUŠČINA AKTUALNE KOMISIJE Bledenje vloge EU v globaliziranem svetu, pomanjkanje karizmatičnih voditeljev, izrivanje industrijske proizvodnje, kopičenje birokracije in občutek Evropejcev, da se jim je v zadnjih petih letih življenjska raven poslabšala, so del zapuščine evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Za prihodnost Unije prihajajo ključne volitve, ki bodo na omenjena vprašanja morale odgovoriti.

URSULA VON DER LEYEN V SENCI MACRONA IN SCHOLZA Cilj evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen je bil, da deluje kot geopolitični akter. Je komisiji uspelo? »Skupna zunanja in varnostna politika EU je skupna po imenu. Težava ni le v skupnem imenovalcu držav članic, ki je zaradi odločanja s soglasjem pogosto nizek, ampak tudi, da EU pogosto ne uspe povezati niti potenciala dosedanjih politik, ki so v izključni ali pomembni pristojnosti EU, kot so trgovina, notranji trg ali kmetijstvo, s čimer bi bilo mogoče zasledovati določene geopolitične interese,« je Urošu Esihu v analizi odgovoril mednarodni politolog dr. Marko Lovec s FDV. Veliko je tudi rivalstva znotraj in med institucijami EU, dogaja se tudi prekrivanje pristojnosti Unije s pristojnostmi držav članic, kar otežuje učinkovito doseganje zunanjepolitičnih ciljev sedemindvajseterice.

NOVE PREISKAVE V ZVEZI Z RUSKIM VMEŠAVANJEM Pristojni organi so v sredo po poročanju STA preiskali pisarne sodelavca evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu ter njegov dom v belgijski prestolnici v okviru preiskave domnevnega ruskega vmešavanja in korupcije, je sporočilo belgijsko tožilstvo. Neuradno naj bi šlo za nekdanjega pomočnika skrajno desnega nemškega evroposlanca Maximiliana Kraha. »Preiskave so bile izvedene v okviru primera trgovanja z vplivom, pasivnega podkupovanja in članstva v hudodelski združbi,« je sporočilo državno tožilstvo v Bruslju. Kot so navedli, obstajajo znaki, da je imel parlamentarni sodelavec pomembno vlogo v aferi o ruskem vmešavanju, v okviru katere naj bi bili člani evropskega parlamenta nagovorjeni in plačani za promocijo ruske propagande prek spletnega portala Voice of Europe.

MARINE LE PEN SNUBI GIORGIO MELONI Vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je italijanski premierki Giorgii Meloni iz Bratov Italije predlagala združitev političnih skupin Identiteta in demokracija (ID) ter Evropski konservativci in reformisti (ECR) v evropskem parlamentu v desno skupino, ki bi lahko bila po volitvah druga največja v parlamentu. »Zdaj je trenutek, da se združimo, to bi bilo resnično koristno. Če nam bo uspelo, bomo postali druga skupina v evropskem parlamentu. Mislim, da takšne priložnosti ne smemo izpustiti iz rok,« je dejala Marine Le Pen v nedeljskem pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera. Giorgia Meloni, ki jo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen nagovarja k sodelovanju z desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko (EPP), je po poročanju STA odgovorila, da je odprta za sodelovanje z vsemi strankami na desnici.

MACRON BI RAJE DRAGHIJA KOT URSULO VON DER LEYEN Francoski predsednik Emmanuel Macron si želi vodilni položaj v Bruslju za nekdanjega italijanskega premiera Maria Draghija po evropskih volitvah, so poročali v Politicu Europe. Ursula von der Leyen, ki jo je evropski parlament julija 2019 izvolil za predsednico, si sicer prizadeva za drugi petletni mandat. Prav Macron je odigral ključno vlogo pri tem, da je nekdanja nemška obrambna ministrica dobila položaj predsednice komisije.

NEMŠKO-FRANCOSKI KVANTNI PRESKOK Francoski predsednik Emmanuel Macron je na tridnevnem državniškem obisku v Nemčiji izpostavil, da mora francosko-nemško prijateljstvo zaradi številnih izzivov narediti kvantni preskok. Podnebne spremembe, geostrateška zaostrovanja, vojna v Ukrajini, vzpon nacionalizmov in nasilja v Evropi, vse to zahteva začetek novega poglavja, je dejal Macron. A tega, kakor piše Barbara Zimic, ne bo enostavno uresničiti, saj imata državi zelo različne poglede na strateška vprašanja.

EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Na vsakih volitvah se v evropski parlament prebijejo tudi novi poslanci. Kot kaže spodnji graf, se njihov delež po državah članicah močno razlikuje.

EVROPSKI (POP)KULTURNI NAMIGI Tokrat sva se po namige obrnila na kolega Andreja Predina, urednika Delove kulturne redakcije, ki se je osredotočil na Irsko in njeno bogato literarno, filmsko ter glasbeno zgodovino.

ROMAN Irsko literarno polje je izjemno, imajo kar štiri prejemnike Nobelove nagrade za literaturo. To so W. B. Yeats, George Bernard Shaw, Samuel Beckett in Seamus Heaney. Med njimi sicer ne najdemo najbolj znanih in verjetno tudi priljubljenih irskih avtorjev – Jamesa Joycea in Oscarja Wilda. Slednji je bil moja uvertura v njihovo književnost, ko sem v osnovni šoli na domači knjižni polici našel zbirko njegovih kratkih zgodb. Kasneje, v študentskih letih, me je navdušil Flann O'Brien s Tretjim policajem. Knjiga je izdatno spremenila nastavitve v moji glavi in me preusmerila v raziskovanje novega polja literature. Izjemno delo. In vendar je med vsemi irskimi pisatelji Bram Stoker najbolj pretresel moj svet. Dolgo nisem vedel, da je Irec. Pozneje sem izvedel, da je bil navdih za roman Drakula obisk angleškega obmorskega mesteca Whitby. Drakulo sem prvič prebral v zgodnjih najstniških letih in potem več noči prebedel ob prižgani luči. Moj pogled nanjo je izostril Francis Ford Coppola, ko je zgodbo prelil na velika platna in se poklonil nesmrtni ljubezni in njenim metamorfozam. Sledil je niz filmskih upodobitev, serij in različnih knjig o takšnih in drugačnih vampirjih.

FILM Film Once iz leta 2007 je zame poosebljenje Dublina, mesta, v katero se vedno vračam. Gre za skromno produkcijo, film je stal samo okoli 110.000 evrov, dosegel pa je velik komercialni uspeh. V njem sledimo romantični zgodbi glasbenikov iz Dublina – odlično ju upodobita Markéta Irglová in Glen Hansard. Za skladbo Falling Slowly sta prejela oskarja, soundtrack filma pa je bil nominiran za grammyja. Glen Hansard je takrat že bil uveljavljeni glasbenik in ustanovitelj skupine The Frames. Kot zanimivost dodajmo, da je nastopil in pomagal ustvariti glasbo za s šestimi baftami nagrajen film The Commitments (Predrzni rockerji) iz leta 1991 – zgodba govori o soul skupini iz Dublina, nastala pa je po uspešnem istoimenskem romanu irskega pisatelja Roddyja Doyla. Film je tudi svetovni javnosti predstavil izjemnega pevca Andrewa Stronga.

GLASBA Če je že govor o Irski in umetnosti, ne moremo mimo skupine U2, ki je verjetno največja še normalno delujoča rock skupina na svetu. Že skoraj pol stoletja sooblikujejo popularno glasbo, pojavljajo se v vedno novih oblikah in slogih in ni videti, da bi jim zmanjkalo naleta. Njihov zadnji podvig je rezidenca v Las Vegasu, kjer so nastopili v največjem izključno koncertnem zaprtem prizorišču Sfera. Številni skupini zamerijo megalomanskost in neredko mesijanske nastavke pevca Bona Voxa, vendar njihovega glasbenega talenta in dobronamernosti ter izredne izvedbe nihče ne more zanikati. Gotovo gre za eno od največjih glasbenih skupin vseh časov in velja jih doživeti v živo. Sam sem jim prisluhnil v Dublinu, na Croke Parku, seveda je koncert na domačem terenu vedno nekaj posebnega.

KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, lektorirala ga je Urška Jarnovič. Grafiki sta zasnovala Greta Marinko in Žiga Jerko.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.