Euroclear, finančna institucija s sedežem v Bruslju, je v središču pozornosti zaradi svoje vloge pri hrambi zamrznjenih ruskih sredstev. Po podatkih EU Observerja, Huma, Morgena in Monda hrani kar 183 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega zaradi sankcij, ki jih je Evropska unija uvedla po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.

Zaradi morebitnih groženj je Euroclear sprejel dodatne varnostne ukrepe in najel francosko varnostno podjetje Amarante za zaščito svoje uprave pred morebitnimi ruskimi napadi. Odločitev je sledila razkritjem, da so ameriške obveščevalne službe preprečile atentat na Armina Pappergerja, izvršnega direktorja nemškega orožarskega podjetja Rheinmetall, ki Ukrajini dobavlja orožje.

Dodatno zaskrbljenost je povzročil decembrski incident, ko sta neidentificirana drona prestrašila zaposlene v Euroclearu, ravno med obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Belgiji.

Ameriške obveščevalne službe so preprečile atentat na Armina Pappergerja, izvršnega direktorja nemškega orožarskega podjetja Rheinmetall, ki Ukrajini dobavlja orožje. FOTO: Annegret Hilse/Reuters

Belgija že uporablja obresti od zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Po dostopnih podatkih s temi obrestmi pokriva stroške dobave orožja Kijevu.

Evropski voditelji zdaj vse resneje razpravljajo o možnosti popolnega zasega teh sredstev za nadaljnje financiranje ukrajinske obrambe. Razprava pridobiva aktualnost predvsem zaradi spremembe ameriške politike pod vodstvom Donalda Trumpa, ki je zmanjšala podporo Ukrajini.

Varnostni ukrepi, ki jih je sprejel Euroclear, odražajo resnost grožnje, s katero se podjetje sooča zaradi svoje vloge pri hrambi zamrznjenih ruskih sredstev. Po besedah predstavnika podjetja ostajajo izjemno pozorni ter izvajajo vse potrebne zaščitne ukrepe. 

Evropski načrti

Evropski voditelji vse intenzivneje razmišljajo o popolnem zasegu 183 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje podpore Ukrajini. Po poročanju Bloomberga je ta možnost postala še bolj realna zaradi zmanjšane ameriške podpore Ukrajini pod vodstvom Trumpa. Izzivi so tudi pravni in ekonomski. Nemčija in Francija ravno zaradi pravnih tveganj in morebitnih gospodarskih posledic ostajata previdni.

Macron poudarja, da bi morala Evropa »ponovno začutiti željo po tveganju, ambiciji in moči«. FOTO: Ludovic Marin/AFP

Že leta 2024 so se države G7 dogovorile, da bodo obresti od zamrznjenih ruskih sredstev uporabile za pomoč Ukrajini. Po poročanju Reutersa so ta sredstva usmerili v posojila Kijevu, kar je že zagotovilo določeno finančno podporo. Zdaj pa razpravljajo o možnosti, da bi poleg obresti uporabili tudi osnovna sredstva, kar bi omogočilo dolgoročno financiranje ukrajinske obrambe. 

Poleg pravnih ovir se pojavljajo tudi resne ekonomske skrbi. Kljub temu zagovorniki zasega menijo, da je ukrep moralno upravičen in nujen za nadaljnjo podporo Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, piše Financial Times.

Rusi z novimi mehanizmi mimo Zahoda

Medtem je Rusiji uspelo vzpostaviti vzporedno globalno ekonomijo, s čimer zmanjšuje učinek zahodnih sankcij. Po podatkih neodvisnega možganskega trusta Center of Analysis and Strategies in Europe (Case) je Moskva zgradila mednarodno mrežo finančnih in trgovinskih mehanizmov, ki so čedalje manj pregledni in otežujejo nadzor Zahoda. Ruska centralna banka ocenjuje, da se že več kot 80 odstotkov vseh ruskih zunanjetrgovinskih poslov izvaja v rubljih ali valutah t. i. prijateljskih držav, predvsem v kitajskem juanu. Ta novi finančni sistem predstavlja resen izziv za Zahod, piše CASE.

Euroclear hrani menda kar 183 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega zaradi sankcij. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Evropski voditelji, med njimi Emmanuel Macron, pozivajo k večji ambiciji in moči Evrope. Macron poudarja, da bi morala Evropa »znova začutiti željo po tveganju, ambiciji in moči,« poroča Le Monde. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis in visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Kaja Kallas, sta med tistimi, ki zagovarjata popolni zaseg sredstev, saj menita, da bi to razbremenilo evropske davkoplačevalce, piše Reuters.