Trump naj bi Evropi postavil tritedenski rok za podpis predaje Ukrajine

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Fox News priznal, da je Rusija napadla Ukrajino. V pogovoru z voditeljem Brianom Kilmeadom je večkrat poskušal preusmeriti temo in krivdo delno pripisal ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu ter ukrajinskemu voditelju Volodimirju Zelenskemu.

Ko ga je Kilmeade neposredno vprašal, ali je Rusija napadla Ukrajino, je Trump sprva omahoval, nato pa dejal: »Da, Rusija je napadla, a ni bilo razloga, da bi (Putin) to storil.« Dodal je, da bi se vojni lahko izognili. »Z njim bi lahko govorili, prepričali bi ga, da ne napade. Ta vojna se sploh ne bi smela zgoditi.«

Trump kritičen do Zelenskega in Bidna

Trump, ki je v intervjuju večkrat poudaril, da odgovornost za vojno ni zgolj na strani Rusije, je izjavil, da sta Biden in Zelenski napačno ravnala. »Vsakič rečem: Ni bila kriva Rusija, ampak je Biden rekel napačne stvari, Zelenski je rekel napačne stvari, in potem so jih napadli. To ni bilo pametno,« je razložil in dodal: »Rusijo bi zlahka prepričali, naj tega ne stori.«

Njegove izjave so v političnih krogih povzročile burne odzive, saj gre za eno od Trumpovih redkih priznanj, da je Rusija odgovorna za napad, hkrati v izjavah kaže, da bi lahko vojno preprečil, če bi bil na oblasti.

Kilmeade je Trumpa večkrat povprašal tudi o njegovih nedavnih ostrih kritikah ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki ga je označil za »diktatorja brez volitev«. Voditelja je zanimalo, ali je razlog za to lahko ukrajinsko zavračanje dogovora o redkih rudninah, ki ga je Trumpova administracija hotela skleniti z Ukrajino.

Trump je v intervjuju krivdo za začetek vojne v Ukrajini delno pripisal ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu ter ukrajinskemu voditelju Volodimirju Zelenskemu. FOTO: AFP

»Gledam ga že leta in vidim, da se pogaja brez kart v rokah. Nima nobenih adutov in človeka to začne motiti,« je dejal Trump. »Potem je nastal dogovor o redkih rudninah. Nihče ne ve, koliko so vredne, morda nič, a vsaj nekaj smo imeli v rokah. Nismo pa prepričani, ali jih sploh imajo.«

Pojasnil je tudi, da je minister za finance obiskal Ukrajino, da bi dogovor izpeljal, a se ni izšlo. »Šel je tja in izgubljal čas, ker niso prišli nikamor. Na koncu so se sestali, a ko je bilo treba zaključiti dogovor, Zelenski ni bil pripravljen. Zgolj zapravljen čas.«

ZDA odločno na rusko stran

Združene države Amerike so nakazale, da bi lahko odstopile od mednarodnega prizadevanja za pregon Rusije zaradi napada na Ukrajino, so zapisali v britanskem Telegraphu. Ameriški predstavniki so zavrnili označbo Rusije kot »agresorja« na srečanju »osrednje skupine« držav, ki pripravljajo posebno sodišče po vzoru nürnberških procesov za vojne zločine Vladimirja Putina.

Washington prav tako noče sopodpisati izjave Združenih narodov, v kateri je zahtevan umik ruskih sil iz Ukrajine, niti se ne bo pridružil izjavi držav G7, v kateri je Rusija označena za agresorsko silo v vojni, ki traja skoraj tri leta.

Trump prav tako vztraja pri ponovni vključitvi Rusije v skupino industrijsko najrazvitejših držav G7, kar povzroča preplah v evropskih prestolnicah. Evropski diplomati opozarjajo, da bi lahko Trumpova naklonjenost Putinu ogrozila pravno odgovornost Rusije za napad na Ukrajino, še posebej, če bo to del morebitnega mirovnega dogovora.

Opozorila o spremembi ameriške politike prihajajo v pomembnem trenutku, ko se pripravlja zadnje srečanje »osrednje skupine«, ki vodi koalicijo 40 držav za ustanovitev posebnega tribunala za agresijo proti Ukrajini. Ta bi imel jurisdikcijo nad vojnimi zločinci in tistimi, ki so sodelovali pri agresiji. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu namreč o tem ne more soditi, zato je bil tribunal načrtovan kot ločen pravni organ.

Evropo skrbi ameriško umikanje

»Če ne bodo priznali, da gre za agresijo, ne morejo sodelovati,« je dejal eden od evropskih uradnikov, ki spremljajo ameriško nasprotovanje označevanju Rusije kot agresorja. Odhod ZDA bi bil velik udarec za kredibilnost tribunala in bi lahko oslabil podporo drugih držav temu projektu.

»To je precej drastičen zasuk,« je za Telegraph dejal evropski visoki diplomat. »Potvarjanje zgodovine, da Rusija ni odgovorna za začetek vojne, je nekaj, s čimer se ne moremo in ne bomo strinjali.«

»Če ne priznajo, da gre za agresijo, ne morejo sodelovati,« je dejal eden od evropskih uradnikov, ki spremlja ameriško nasprotovanje označevanju Rusije kot agresorja.  FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

ZDA uradno še niso odstopile od projekta in pričakovati je, da bodo prisotne na naslednjem srečanju v Strasbourgu. V diplomatskih krogih je vse več strahu, da bi lahko ameriški odstop vodil v razpad pobude.

Trumpovo stališče je velik preobrat od politike Joeja Bidna, ki je Putina označil za vojnega zločinca in večkrat podprl mednarodna prizadevanja za kaznovanje ruskih vojnih zločinov. V Washingtonu zdaj vse pogosteje uporabljajo izraz »ukrajinski konflikt« namesto »ruska invazija«, kar analitiki vidijo kot poskus omilitve ruske odgovornosti.

Ameriško zunanje ministrstvo je v zapisniku srečanja med državnim sekretarjem Marcom Rubiem in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom dvakrat uporabilo izraz »konflikt v Ukrajini«, kar kaže na premik v uradni retoriki.

Trump Evropi postavil tritedenski rok za podpis predaje Ukrajine

Ameriški predsednik Trump je Evropi dal tri tedne časa, da se strinja s pogoji za »predajo Ukrajine Rusiji«, je zatrdil evropski poslanec Mika Aaltola, sicer član Evropske ljudske stranke (EPP).

Opazovalci triletne vojne so opozorili, da bi Trump lahko dosegel dogovor z ruskim predsednikom Putinom, s katerim bi prisilil Ukrajino, da bi opustila težnje po vstopu v Nato in predala trenutno okupirana ozemlja. S tem bi izpolnil ključne zahteve Moskve.

Ukrajina je izrazila nezadovoljstvo, da je izključena iz pogovorov, ki bodo odločali o njeni prihodnosti.

Ameriški predsednik Trump je Evropi dal tri tedne časa, da se strinja s pogoji za »predajo Ukrajine Rusiji«, je zatrdil evropski poslanec Mika Aaltola, sicer član Evropske ljudske stranke (EPP). FOTO: Lehtikuva/Reuters

Aaltola je na družbenem omrežju x zapisal, da so ZDA »dale Evropi tri tedne časa, da se strinja s pogoji za predajo Ukrajine«, pri čemer se je skliceval na predlog mirovnega dogovora. »Če se ne bomo, se bodo ZDA umaknile iz Evrope,« je dodal in namignil, da Trump zdaj postavlja v ospredje varnostne interese Rusije.

Aaltola za svoje trditve ni podal dokazov.

Umik vojakov iz Evrope

Po poročanju NBC News, ki se sklicuje na ameriške uradne osebe, je obrambni minister Pete Hegseth na zaprtem srečanju ukrajinskim predstavnikom dejal, da Washington razmišlja o znatnem zmanjšanju števila vojakov v Evropi.

Le nekaj dni po Trumpovi inavguraciji je evropski diplomatski vir za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedal, da Trump načrtuje umik približno 20.000 ameriških vojakov iz Evrope.

Po navedbah vira namerava Trump zmanjšati ameriško vojaško prisotnost na stari celini za približno 20 odstotkov. Zahteval bo tudi večje finančne prispevke od zaveznikov v Natu za kritje stroškov vzdrževanja preostalih enot.

Le nekaj dni po Trumpovi inavguraciji je evropski diplomatski vir za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedal, da Trump načrtuje umik približno 20.000 ameriških vojakov iz Evrope. FOTO: Win Mcnamee/AFP

Trump že dolgo pritiska na članice Nata, naj povečajo obrambne izdatke na 5 odstotkov BDP, kar je precej več od trenutne ciljne vrednosti 2 odstotka, določene leta 2014.

Ukrajinski minerali

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Mike Waltz je nedavno dejal, da se pričakuje, da bo ukrajinski predsednik Zelenski kmalu podpisal sporazum o mineralih z ZDA. Ta sporazum bi ZDA omogočil dostop do ukrajinskih zalog kritičnih surovin, kot so aluminij, galij in tritij, ki so ključne za napredno tehnološko proizvodnjo, vključno z jedrskimi raziskavami in polprevodniki, ter so pomembne v vojaški proizvodnji.

Poleg strateškega pomena sporazuma za ZDA je ta obravnavan tudi kot način za povrnitev ameriških investicij v obrambo Ukrajine. Po besedah Waltza so Američani namenili Ukrajini 175 milijard dolarjev pomoči, kar vključuje neposredno financiranje, evropski prispevki pa so večinoma v obliki posojil, ki jih pogosto odplačujejo z obrestmi na zamrznjena ruska sredstva. Waltz je poudaril, da bi sporazum o mineralih pomagal ameriškim davkoplačevalcem povrniti del teh sredstev.

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Mike Waltz je izjavil, da se pričakuje, da bo ukrajinski predsednik Zelenski kmalu podpisal sporazum o mineralih z ZDA. FOTO: Jim Watson/AFP

Waltz je omenil, da je interes za sporazum prvič izrazil Zelenski septembra lani kot del »zmagovalnega načrta«, ki je vključeval ameriške investicije. Prejšnji teden je ameriški minister za finance Scott Bessent predstavil Zelenskemu osnutek predloga, po katerem bi Ukrajina ZDA zagotovila približno 500 milijard dolarjev vredne redke zemeljske elemente.

Evropska samostojnost v obrambi brez ZDA

Friedrich Merz, vodilni kandidat za nemškega kanclerja, je nedavno izpostavil potrebo po evropski obrambni avtonomiji, kar je pripisal možni spremembi vloge ZDA v Natu. V intervjuju za nemško televizijo je poudaril, da se Evropa mora pripraviti na možnost, da Donald Trump ne bo več brezpogojno podpiral zavezniške obrambe v okviru Nata. »Zato je po mojem ključno, da Evropejci vložimo največ prizadevanj v to, da bomo vsaj sposobni sami braniti evropsko celino,« je dejal Merz.

Trump je v zadnjem času krivil Ukrajino, ne pa Kremlja, za začetek vojne, ki se je začela z ruskim napadom leta 2022. Te izjave so sledile nastopu ameriškega podpredsednika J. D. Vancea na münchenski varnostni konferenci, na kateri je zmerne evropske stranke prikazal kot največjo grožnjo evropski varnosti, ne pa Rusije.

Evropske države se tako spoprijemajo z nujnostjo krepitve lastnih varnostnih in obrambnih sposobnosti. Merz je poudaril, da mora Evropa postati bolj samozadostna na obrambnem področju, kar vključuje povečanje vlaganj v obrambne zmogljivosti in izboljšanje sodelovanja med evropskimi državami.

Friedrich Merz, vodilni kandidat za nemškega kanclerja, je izpostavil potrebo po evropski obrambni avtonomiji, kar je pripisal možni spremembi vloge ZDA v Natu. FOTO: Christian Mang/Reuters

Potreba po evropski obrambni avtonomiji je vse bolj očitna, saj se zdi, da se ZDA pod Trumpovim vodstvom oddaljujejo od tradicionalnih zavezništev. Evropske države morajo zato prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost, kar vključuje tudi razvoj neodvisnih obrambnih strategij in povečanje obrambnih proračunov.