Trump naj bi Evropi postavil tritedenski rok za podpis »predaje« Ukrajine

Predsednik ZDA Donald Trump je v intervjuju za Fox News priznal, da je Rusija napadla Ukrajino. V pogovoru z voditeljem Brianom Kilmeadejem je večkrat poskušal preusmeriti temo in krivdo delno pripisal ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu ter ukrajinskemu voditelju Volodimirju Zelenskemu.

Ko ga je Kilmeade neposredno vprašal, ali je Rusija napadla Ukrajino, je Trump sprva omahoval, nato pa dejal: »Da, Rusija je napadla, a ni bilo razloga, da bi (Putin) to storil.« Dodal je, da bi se vojni lahko izognili: »Z njim bi lahko govorili, prepričali bi ga, da ne napade. Ta vojna se sploh ne bi smela zgoditi.«

Trump kritičen do Zelenskega in Bidna

Trump, ki je v intervjuju večkrat poudaril, da odgovornost za vojno ni zgolj na strani Rusije, je izjavil, da sta Biden in Zelenski napačno ravnala. »Vsakič rečem: 'Ni bila Rusija kriva,' ampak Biden je rekel napačne stvari, Zelenski je rekel napačne stvari in potem so jih napadli. To ni bilo pametno,« je razložil in dodal: »Rusijo bi lahko zlahka prepričali, naj tega ne stori.«

Njegove izjave so v političnih krogih sprožile burne odzive, saj gre za eno redkih Trumpovih priznanj, da je Rusija odgovorna za napad, hkrati pa v svojih izjavah nakazuje, da bi lahko vojno preprečil, če bi bil na oblasti.

Kilmeade je Trumpa večkrat povprašal tudi o njegovih nedavnih ostrih kritikah ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki ga je označil za »diktatorja brez volitev«. Voditelja je zanimalo, ali je razlog za to lahko ukrajinsko zavračanje dogovora o redkih kovinah, ki ga je Trumpova administracija želela skleniti z Ukrajino.

Trump je v intervjuju krivdo za začetek vojne v Ukrajini delno pripisal ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu ter ukrajinskemu voditelju Volodimirju Zelenskemu. FOTO: AFP

»Gledam ga že leta in vidim, da se pogaja brez kart v rokah. Nima nobenih adutov in človeka to začne motiti,« je dejal Trump. »Potem je prišlo do dogovora o redkih kovinah. Nihče ne ve, koliko so vredne, morda nič, a vsaj nekaj smo imeli v rokah. Nismo pa prepričani, ali jih sploh imajo.«

Pojasnil je tudi, da je minister za finance obiskal Ukrajino, da bi dogovor izpeljal, a se ni izšlo: »Šel je tja in izgubljal čas, ker niso prišli nikamor. Na koncu so se sestali, a ko je bilo treba dogovor zaključiti, Zelenski ni bil pripravljen. Zgolj zapravljen čas.«

ZDA odločno na rusko stran

Združene države Amerike so nakazale, da bi se lahko umaknile iz mednarodnega prizadevanja za pregon Rusije zaradi invazije na Ukrajino, piše britanski The Telegraph. Ameriški predstavniki so zavrnili označbo Rusije kot »agresorja« na srečanju »osrednje skupine« držav, ki pripravljajo posebno sodišče po vzoru nürnberških procesov za vojne zločine Vladimirja Putina.

Washington prav tako ne želi sopodpisati izjave Združenih narodov, ki zahteva umik ruskih sil iz Ukrajine, niti se ne bo pridružil izjavi držav G7, ki Rusijo označuje kot agresorsko silo v vojni, ki traja že skoraj tri leta.

Trump prav tako vztraja pri ponovnem vključevanju Rusije v skupino industrijsko najrazvitejših držav G7, kar povzroča preplah v evropskih prestolnicah. Evropski diplomati opozarjajo, da bi lahko Trumpova naklonjenost Putinu ogrozila pravno odgovornost Rusije za invazijo na Ukrajino, še posebej, če bo to del morebitnega mirovnega dogovora.

Opozorila o spremembi ameriške politike prihajajo v ključnem trenutku, ko se pripravlja zadnje srečanje »osrednje skupine«, ki vodi koalicijo 40 držav za ustanovitev posebnega tribunala za agresijo proti Ukrajini. Ta bi imel jurisdikcijo nad vojnimi zločinci in tistimi, ki so sodelovali pri agresiji. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu namreč o tem ne more soditi, zato je bil tribunal načrtovan kot ločen pravni organ.

Evropo skrbi ameriško umikanje

»Če ne priznajo, da gre za agresijo, potem ne morejo sodelovati,« je dejal eden od evropskih uradnikov, ki spremlja ameriško nasprotovanje označevanju Rusije kot agresorja. Odhod ZDA bi bil velik udarec za kredibilnost tribunala in bi lahko oslabil podporo drugih držav temu projektu.

»To je precej drastičen zasuk,« je za The Telegraph dejal visoki evropski diplomat. »Potvarjanje zgodovine, da Rusija ni odgovorna za začetek vojne, je nekaj, s čimer se nikakor ne moremo in ne bomo strinjali.«

»Če ne priznajo, da gre za agresijo, potem ne morejo sodelovati,« je dejal eden od evropskih uradnikov, ki spremlja ameriško nasprotovanje označevanju Rusije kot agresorja.  FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

ZDA sicer uradno še niso odstopile od projekta in se pričakuje, da bodo prisotne na naslednjem srečanju v Strasbourgu. V diplomatskih krogih pa je vse več strahu, da bi lahko ameriški umik vodil v razpad celotne pobude.

Trumpovo stališče pomeni velik preobrat od politike Joeja Bidna, ki je Putina označil za vojnega zločinca in večkrat podprl mednarodna prizadevanja za kaznovanje ruskih vojnih zločinov. V Washingtonu zdaj vse pogosteje uporabljajo izraz »ukrajinski konflikt« namesto »ruska invazija«, kar analitiki vidijo kot poskus omilitve ruske odgovornosti.

Ameriško zunanje ministrstvo je v zapisniku srečanja med državnim sekretarjem Marcom Rubiem in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom dvakrat uporabilo izraz »konflikt v Ukrajini«, kar kaže na premik v uradni retoriki.

Trump Evropi postavil tritedenski rok za podpis »predaje« Ukrajine

Ameriški predsednik Trump je Evropi dal tri tedne časa, da se strinja s pogoji za »predajo« Ukrajine Rusiji, trdil evropski poslanec Mika Aaltola, sicer član Evropske ljudske stranke (EPP).

Opazovalci triletne vojne opozarjajo, da bi Trump lahko dosegel dogovor z ruskim predsednikom Putinom, s katerim bi Ukrajino prisilil, da opusti svoje težnje po vstopu v Nato in preda trenutno okupirana ozemlja. S tem bi izpolnil ključne zahteve Moskve.

Ukrajina je že izrazila nezadovoljstvo, da je izključena iz ključnih pogovorov, ki bodo odločali o njeni prihodnosti.

Ameriški predsednik Trump je Evropi dal tri tedne časa, da se strinja s pogoji za »predajo« Ukrajine Rusiji, trdil evropski poslanec Mika Aaltola, sicer član Evropske ljudske stranke (EPP). FOTO: Lehtikuva/Reuters

Aaltola je na družbenem omrežju X zapisal, da so ZDA »dale Evropi tri tedne časa, da se strinja s pogoji za predajo Ukrajine«, pri čemer se je skliceval na predlog mirovnega dogovora. »Če se ne bomo, se bodo ZDA umaknile iz Evrope,« je dodal in namignil, da Trump zdaj prioritizira varnostne interese Rusije.

Aaltola za svoje trditve ni podal dokazov.

Umik vojakov iz Evrope

Po poročanju NBC News, ki se sklicuje na ameriške uradne osebe, je obrambni minister Pete Hegseth na zaprtem srečanju ukrajinskim predstavnikom dejal, da Washington razmišlja o znatnem zmanjšanju števila vojakov v Evropi.

Le nekaj dni po Trumpovi inavguraciji je evropski diplomatski vir za italijansko tiskovno agencijo ANSA povedal, da Trump načrtuje umik približno 20.000 ameriških vojakov iz Evrope.

Vir navaja, da Trump namerava zmanjšati ameriško vojaško prisotnost na stari celini za približno 20 odstotkov. Zahteval bo tudi večje finančne prispevke od zaveznikov v Natu za kritje stroškov vzdrževanja preostalih enot.

Le nekaj dni po Trumpovi inavguraciji je evropski diplomatski vir za italijansko tiskovno agencijo ANSA povedal, da Trump načrtuje umik približno 20.000 ameriških vojakov iz Evrope. FOTO: Win Mcnamee/AFP

Trump že dolgo pritiska na članice Nata, naj povečajo obrambne izdatke na 5 odstotkov BDP, kar je precej več od trenutne ciljne vrednosti 2 odstotka, določene leta 2014.

Ukrajinski minerali

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Mike Waltz je nedavno dejal, da se pričakuje, da bo ukrajinski predsednik Zelenski kmalu podpisal sporazum o mineralih z ZDA. Ta sporazum bi ZDA omogočil dostop do ukrajinskih zalog kritičnih mineralov, kot so aluminij, galij in tritij, ki so ključni za napredne tehnološke proizvodnje, vključno z jedrskimi raziskavami in polprevodniki, ter imajo pomembne vojaške uporabe.

Poleg strateškega pomena sporazuma za ZDA se ta obravnava tudi kot način za povrnitev ameriških investicij v obrambo Ukrajine. Po besedah Waltza so Američani namenili Ukrajini 175 milijard dolarjev pomoči, kar vključuje neposredno financiranje, medtem ko so evropski prispevki večinoma v obliki posojil, ki se pogosto odplačujejo z obrestmi na zamrznjena ruska sredstva. Waltz je poudaril, da bi sporazum o mineralih pomagal ameriškim davkoplačevalcem povrniti del teh sredstev.

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Mike Waltz, je izjavil, da se pričakuje, da bo ukrajinski predsednik Zelenski kmalu podpisal sporazum o mineralih z ZDA. FOTO: Jim Watson/AFP

Waltz je tudi omenil, da je interes za sporazum prvič izrazil Zelenski septembra lani kot del svojega »zmagovalnega načrta«, ki je vključeval ameriške investicije. Prejšnji teden je ameriški minister za finance Scott Bessent predstavil Zelenskemu osnutek predloga, po katerem bi Ukrajina ZDA zagotovila približno 500 milijard dolarjev vredne redke zemeljske elemente.

Evropska samostojnost v obrambi brez ZDA

Friedrich Merz, vodilni kandidat za nemškega kanclerja, je nedavno izpostavil potrebo po evropski obrambni avtonomiji, kar je pripisal možni spremembi vloge ZDA v Natu. V intervjuju za nemško televizijo je Merz poudaril, da se Evropa mora pripraviti na možnost, da Donald Trump ne bo več brezpogojno podpiral zavezniške obrambe v okviru Nata. »Zato je, po mojem mnenju, ključnega pomena, da Evropejci vložimo največje možne napore, da bomo vsaj sposobni braniti evropski kontinent sami,« je dejal Merz.

Trump je v zadnjem času krivil Ukrajino, ne pa Kremlja, za začetek vojne, ki se je začela z rusko invazijo leta 2022. Te izjave so sledile nastopu ameriškega podpredsednika JD Vancea na Münchenski varnostni konferenci, kjer je zmerne evropske stranke prikazal kot največjo grožnjo evropski varnosti, ne pa Rusije.

Evropske države se tako soočajo z nujnostjo krepitve lastnih varnostnih in obrambnih sposobnosti. Merz je poudaril, da mora Evropa postati bolj samozadostna na področju obrambe, kar vključuje povečanje vlaganj v obrambne zmogljivosti in izboljšanje medsebojnega sodelovanja med evropskimi državami.

Friedrich Merz, vodilni kandidat za nemškega kanclerja, je izpostavil potrebo po evropski obrambni avtonomiji, kar je pripisal možni spremembi vloge ZDA v Natu. FOTO: Christian Mang/Reuters

Potreba po evropski obrambni avtonomiji postaja vse bolj očitna, saj se zdi, da se ZDA pod Trumpovim vodstvom oddaljujejo od tradicionalnih zavezništev. Evropske države morajo zato prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost, kar vključuje tudi razvoj neodvisnih obrambnih strategij in povečanje obrambnih proračunov.