Ruska vojna klesti gospodarsko rast v EU

Evropska komisija je še znižala napoved gospodarske rasti v EU. Letos naj bi še ostala pri 2,7 odstotka, kot so že napovedali maja, a za prihodnje leto so napoved znižali z 2,3 na 1,5 odstotka.

»Ruska vojna agresija proti Ukrajini nadaljuje negativni vpliv na gospodarstvo EU, saj bo v primerjavi s spomladansko napovedjo imelo nižjo rast in višjo inflacijo,« ugotavljajo v Bruslju. Inflacija naj bi letos znašala 8,3 odstotka, v območju z evrom pa 7,6 odstotka. Prihodnje leto naj bi se znižala na 4,6 oziroma štiri odstotke.

Letos višja rast le na Portugalskem

Slovenija bo letos imela visoko gospodarsko rast, 5,4-odstotka. Višjo v vsej EU bo imela le Portugalska. Prihodnje leto pa naj bi ta padla na odstotek, kar bo pod povprečjem EU (1,5 odstotka). Inflacija bo letos znašala 7,6, prihodnje leto pa 4,9 odstotka.

V Bruslju za Slovenijo pričakujejo, da se bo v preostanku leta in prihodnje leto rast zasebna potrošnja zmanjšala. Razlog vidijo v inflaciji in realno nižjih plačah. Tudi rast naložb se bo oslabila z manjšim tujim povpraševanjem, višjimi stroški financiranja in cenami.

Banka Slovenije: recesija v 2023, če se razmere v Ukrajini ne bodo umirile

Bruseljski analitiki ugotavljajo, da so se v EU uresničila številna tveganja, povezana z vojno. Ruska invazija je povzročila dodaten pritisk na cene energije in nafte. To krepi globalne inflacijske pritiske, zmanjšuje kupno moč gospodinjstev in sproža hitrejše monetarno odzivanje centralnih bank od prejšnjih pričakovanj.

Velika tveganja s plinom

»Ruska neizzvana invazija Ukrajine še naprej pretresa svetovno gospodarstvo. Dejanja Moskve povzročajo motnje v preskrbi z energijo in žiti, zvišujejo cene in slabijo zaupanje,« je dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. EU je še posebej ranljiva za dogajanje na energetskih trgih, ker je močno odvisna od ruskih fosilnih goriv.

Tveganja napovedi v povezavi z gospodarstvom so močno odvisna od razvoja vojne in zlasti njenih posledic za preskrbo s plinom. Dodatno zvišanje cen plina bi zvišalo inflacijo in dušilo rast. Učinki drugega kroga pa bi lahko še okrepili inflacijo in vodili k zaostrovanju finančnih pogojev. To ne bi samo krnilo rasti, temveč bi tudi povzročalo tveganja za finančno stabilnost. Tudi tveganj za ponovni izbruh pandemije ni mogoče izključiti, pišejo v evropski komisiji.

Na drugi strani pa opozarjajo, da se zadnja gibanja zniževanja cen nafte in drugega blaga utegnejo okrepiti in pripeljati do hitrejšega znižanja inflacije, kot je sicer pričakovano.