Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Vojna še bolj upočasnjuje evropsko rast

Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti za območje z evrom in tudi za Slovenijo.
Tudi nemško gospodarstvo bo letos nekoliko zastalo. Na fotografiji gradnja stanovanjskih objektov v Münchnu. FOTO: Christof Stache/AFP
Tudi nemško gospodarstvo bo letos nekoliko zastalo. Na fotografiji gradnja stanovanjskih objektov v Münchnu. FOTO: Christof Stache/AFP
16. 5. 2022 | 11:10
16. 5. 2022 | 11:46
2:34

Evropska komisija je v spomladanski napovedi znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 3,7 odstotka letos in 3,1 odstotka prihodnje leto. V zimski napovedi, objavljeni februarja, so za Slovenijo napovedovali rast v višini 3,8 in 3,6 odstotka.

Podobna so gibanja tudi v celotnem območju z evrom. Letos naj bi zraslo za 2,7 odstotka in prihodnje leto za 2,3 odstotka. Po zimski napovedi bi rast znašala letos štiri odstotke in prihodnje leto 2,7 odstotka.

Veter v prsi

Kot ugotavljajo v evropski komisiji, je vojna v Ukrajini še okrepila veter v prsi globalnemu gospodarstvu. Največji udarec so visoke cene energije, podražili so se tudi hrana, blago in storitve, kar je zmanjšalo kupno moč gospodinjstev.  

»Vojna je vodila k zvišanju cen energije in dodatnim motnjam v dobavnih verigah. Tako bo inflacija dlje časa ostala višja,« je ocenil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.   

Napoved inflacije v območju z evrom za letos so zvišali s 3,5 na 6,1 odstotka. Inflacija naj bi dosegla vrh v drugem četrtletju s 6,9 odstotka, nato pa se bo predvidoma začela zniževati. Prihodnje leto naj bi bila z 2,7 odstotka še vedno nad dvoodstotno mejo. 

Sloveniji napovedujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje kljub zmanjšanju realnih prihodkov z inflacijo. Temeljila naj bi na rasti zaposlenosti, večjih razpoložljivih prihodkih, davčni reformi in uporabi prihrankov.

image_alt
Rast gospodarstva bo 4,2-odstotna, inflacije 6,4-odstotna

Cene, pritisk povpraševanja in večja negotovost pa naj bi imeli močan učinek na zasebne naložbe. Učinek tega bo zmanjšan z javnimi naložbami, predvsem iz skladov EU.

Čeprav so bo slovenski primanjkljaj znižal s 5,2 odstotka BDP lani na 3,4 odstotka prihodnje leto, naj bi visoki tekoči izdatki zavirali močnejše izboljšanje javnih financ, ocenjujejo bruseljski analitiki.      

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine