Prvo četrtletje podlaga za zmerno visoko rast v 2022

Slovenija je v prvih treh mesecih dosegla 0,8-odstotno četrtletno in 9,6-odstotno medletno gospodarsko rast, kažejo podatki Sursa. »Četrtletna rast je bila presenetljivo visoka, upoštevajoč dejstvo, da je bila v zadnjem četrtletju 2021 več kot petodstotna. Zaradi te visoke osnove smo pričakovali okoli 0,2-odstotno četrtletno rast, kar je bila tudi ocena evropske komisije. [Četrtletna] rast po tej prvi oceni je bila torej štirikrat višja od naših pričakovanj,« zadnje izračune državne statistike komentira glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Medtem ko je visoka, skoraj dvoštevilčna, medletna rast BDP posledica učinkov pandemije, predvsem pa lanske nizke osnove, kar izpostavljajo tudi na Sursu, pa je pogled na četrtletno rast in povezane primerjave bolj poveden.

»Rast potrošnje gospodinjstev se je upočasnila na 1,6 odstotka, pri čemer se je za desetino skrčila potrošnja trajnih proizvodov, kar je povezano z manjšo prodajo novih vozil zaradi zamud v dobavah. Potrošnja države je pričakovano upadla za en odstotek zaradi odsotnosti fiskalnih ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19. Izjemno pa je izstopala rast bruto investicij v osnovna sredstva (povečanje za 6,8 odstotka), kar je bilo posledica visoke rasti pri gradbenoinženirskih objektih. Tudi rast investicij v stroje in opremo je ostala visoka, kar je dobro in pomeni, da podjetja krepijo vlaganja v dvig produktivnosti,« podatke letošnjega prvega četrtletja komentira sogovornik. Ob znižani rasti izvoza blaga se je realna rast izvoza storitev sicer pospešila, in sicer na 5,7 odstotka, predvsem zaradi ugodnega učinka prihodov tujih turistov.

Lahko na podlagi podatkov za prvo četrtletje že kaj sklepamo o rasti BDP na ravni celotnega leta 2022?

»Dobra objava BDP za prvo četrtletje dviguje pričakovanja o zmerno visoki realni rasti BDP v letu 2022. V primeru nadaljnje stagnacije gospodarstva bi tako realna rast BDP v 2022 zlahka dosegla štiri odstotke, ob poslabšanju razmer v drugi polovici polovici leta pa bi vseeno najverjetneje znašala med tremi in štirimi odstotki. Vzrok za to je povezan z učinkom prenosa oziroma visoko rastjo BDP v zadnjem četrtletju lani. Morebitne kasnejše revizije teh podatkov sicer lahko pomenijo od 0,5 do eno odstotno točko višjo ali nižjo rast,« o letošnjih gospodarskih napovedih pove Ivanc.

Ob tem, da je rast uvoza bistveno hitrejša kot rast izvoza, zdaj na Sursu ugotavljajo, da slovenski izvozniki uvažajo surovine in material po višjih cenah, kot nato lahko izvažajo svoje izdelke. Kako lahko naša izvozna podjetja rešijo ta problem?

»Cene uvoženih izdelkov seveda naraščajo hitreje kot cene izvoženih, kar je posledica zamika med višjimi vhodnimi cenami in časom uskladitve višjih prodajnih cen. V času hitre rasti cen surovin in energentov se tako bruto marža v predelovalni dejavnosti in transportu običajno zniža, v pol leta pa se opravi uskladitev cen na trgu,« pravi prvi ekonomist GZS. »Pomembna je ustrezna časovna usklajenost med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar pa je v praksi težko vedno doseči. Velik izziv je tudi pomanjkanje materialov, kar podjetja rešujejo z večanjem investicij v obratni kapital in večanjem zalog vhodnih izdelkov.«