Obdavčitev superbogatašev bi lahko letno prinesla 230 milijard evrov

Na vrhu G20, ki ga v Riu de Janeiru gosti brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, potekajo razprave o uvedbi davka za super-bogataše, ki bi lahko pomembno prispeval k financiranju globalnih podnebnih ukrepov in boju proti revščini. Kljub prizadevanjem, da bi dosegli soglasje glede tega ukrepa, bodo geopolitična vprašanja, kot so konflikti v Ukrajini in Gazi ter trgovinski spori, ki so in še bodo potekali, vseeno v ospredju pogovorov.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silvas francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ob prihodu na vrh G20. FOTO: Ludovic Marin/AFP

Po besedah Tomasza Marquesa, raziskovalca na hamburškem Inštitutu GIGA za latinskoameriške študije, bi lahko »obdavčitev posameznikov z izjemno visokim premoženjem postal pomemben vir financiranja iniciativ za boj proti lakoti in revščini ter za obvladovanje podnebnih sprememb«. 

Francoski ekonomist Gabriel Zucman. FOTO: Reuters

Francoski ekonomist Gabriel Zucman, avtor tega davčnega predloga, ocenjuje, da najbogatejših 0,01 odstotka prebivalstva plačuje efektivno davčno stopnjo komaj 0,3 odstotka svojega premoženja, kar je zanemarljiv prispevek glede na njihove zmožnosti. Novi predlagani davek, ki bi bil dvoodstoten na celotno neto premoženje najbogatejših 3000 superbogatašev, bi lahko letno prinesel do 230 milijard evrov. Po njegovem mnenju bi za sredstva lahko uporabili za zmanjševanje neenakosti, predvsem v močno zadolženih državah z nizkimi dohodki.

Dvomi glede porabe sredstev in obdavčitve

Kljub široki javni podpori obdavčitvi superbogatih obstajajo pomisleki glede porabe zbranih sredstev. Naraščajoči populizem v številnih državah G20 povečuje nadzor nad porabo javnih financ. Maria Antonieta Del Tedesco Lins, ekonomistka in izredna profesorica na Univerzi v Sao Paulu, je za nemški časnik DW poudarila, da se »večina držav G20 sooča s težavami pri uravnoteženju proračunov, zato je izvajanje novih mednarodnih obveznosti težko uskladiti z nacionalnimi pritiski.«

Kljub temu je brazilska vlada glavni podpornik predlaganega davka na super-bogataše, ob podpori Francije, Španije in Južnoafriške republike. Pretekli mesec je spodnji dom brazilskega parlamenta sicer zavrnil predlog za dodatni davek na veliko premoženje najbogatejših Brazilcev, kar po mnenju Linsove predstavlja zamujeno priložnost za Brazilijo, da bi zmanjšala neenakost v državi.

Poziv k pravični obdavčitvi in vključevanju Afrike

Oxfam, vodilna britanska dobrodelna organizacija, ki se bori proti globalni revščini, je pred vrhom G20 pozvala svetovne voditelje, naj se zavežejo k pravični globalni obdavčitvi super-bogatašev. Po podatkih analize, ki jo je objavil Oxfam, se je bogastvo najbogatejšega enega odstotka v državah G20 v zadnjih dveh desetletjih povečalo za skoraj 150 odstotkov, dosega pa vrtoglavih 64,9 bilijona (6490 milijard) evrov. 

Peticija je odprta: evropski davek na premoženje

Afriška unija, ki se bo letos prvič udeležila vrha G20 kot polnopravna članica, vidi v novem davčnem predlogu priložnost za prejemanje sredstev za zmanjševanje revščine in podnebno prilagajanje. Marques je dejal, da je »Afrika je do sedaj bila na vrhu G20 premalo zastopana, a se stvari spreminjajo, afriška unija pa začenja imeti vpliv na oblikovanje politik«.

Povečana zastopanost Afrike na vrhu G20 je ključnega pomena, saj celina želi izkoristiti priložnosti iz novega davčnega načrta in prejeti sredstva za ublažitev revščine ter hude izpostavljenosti podnebnim spremembam. Afriška unija, ki bo na vrhu sodelovala prvič kot polnopravna članica, je bila sprejeta v G20 avgusta letos. 

Odziv Združenih držav pričakovano negativen

Predlogu o obdavčitvi najbogatejših se Združene države še vedno odločno upirajo. Ameriška ministrica za finance Janet Yellen je za The Wall Street Journal maja letos izjavila, da je predlog »nekaj, česar ne morejo podpreti«. Prihodnji predsednik ZDA, Donald Trump, še ni komentiral predloga, vendar glede na njegovo preteklost ni pričakovati, da bo podprl višje davke za bogate, saj je v svojem prvem mandatu uvedel velike davčne olajšave za bogate posameznike in korporacije.

FOTO: Trump je pretekli kampaniji sodeloval z najbogatejšim Američanom, ki je zaradi njegove zmage postal še bogatejši. FOTO: Jim Watson/AFP

Lula se zato sooča s težkimi izzivi, kako doseči kakršen koli napredek pri dvodnevnem vrhu, zlasti ker bodo pogovore poleg davka na super-bogataše krojila tudi druga pomembna geopolitična vprašanja ter brazilski predlog za izboljšanje globalnega upravljanja. Kljub temu, da je Lula znan kot dober pogajalec, poznavalci, kot je tudi Marques, dvomijo, da bo v tem primeru prišlo do sprememb.

Pozivi k »pogumnim odločitvam«

Španski finančni minister Carlos Cuerpo je pozval voditelje držav G20, naj pokažejo pogum pri uvajanju minimalnega davka na superbogataše. »Obstaja trenutek, ko moraš biti pogumen in narediti tisto, v kar si prepričan, da je prav,« je za Euronews dejal Cuerpo. Izpostavil je, da rezultati številnih volitev v zadnjih letih jasno kažejo željo državljanov po prerazporeditvi bogastva, zato morajo voditelji na ta poziv ustrezno odgovoriti.

Cuerpo, nekdanji ekonomist in vodja španske zakladnice, ki se je decembra lani pridružil vladi, je poudaril, da bi vzpostavitev baze podatkov o prihodkih in premoženju najbogatejših posameznikov predstavljala prvi korak k pravičnejši obdavčitvi. 

Španski minister Carlos Cuerpo FOTO: Staff/Reuters

Podobno je Oxfam pozval k ukrepom, ki bi končno udejanjili dolgoletne obljube o pravični obdavčitvi. »Le tako lahko začnemo zdraviti razpoke v naši družbi, ki so posledica neenakosti in razdirajo našo družbo,« je izpostavila Viviana Santiago, izvršna direktorica brazilske podružnice Oxfama.

Poleg zmanjševanja neenakosti in boja proti revščini bi lahko davek na super-bogataše pomagal tudi pri financiranju okoljskih projektov, zlasti v državah, ki so najbolj prizadete zaradi podnebnih sprememb. Podnebni strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da bi takšna finančna sredstva lahko bistveno prispevala k zmanjšanju emisij in okrepitvi trajnostnega razvoja. Lula je tudi poudaril, da je »čas za povezovanje podnebnih in socialnih ciljev ter za iskanje načinov, kako lahko bogatejši prispevajo k trajnostnemu razvoju za vse« še piše DW.