Rusija zgrožena zaradi Bidnove poteze. Erdoğan z »načrtom« za mir v Ukrajini

Zelena luč ameriškega predsednika Joeja Bidna Ukrajini za uporabo raketnih sistemov ATACMS z dometom do 300 kilometrov je v Rusiji pričakovano sprožila niz negativnih odzivov, odločitve pa za zdaj še ni komentiral predsednik Vladimir Putin, poroča britanski BBC.

Portal časnika Ruska Gazeta, ki ga izdaja ruska vlada, je danes to Bidnovo potezo označil kot »eno najbolj provokativnih in nepremišljenih odločitev njegove administracije, ki ima lahko katastrofalne posledice«.

Biden Ukrajini odobril uporabo raket dolgega dosega v Rusiji

BBC navaja še odziva poslanca Putinu naklonjene nacionalistične Liberalno-demokratske stranke Rusije Leonida Sluckega in senatorja Vladimirja Džabarova, ki sta opozorila na resne posledice takšne odločitve, pri čemer je slednji to označil za korak v smeri tretje svetovne vojne.

Rusija znova napadla ukrajinsko energetsko omrežje

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je na telegramu v odziv na uporabo raketnih napadov ATACMS zapisal: »Dovoljenje Ukrajini, da udari globoko v Rusijo z zahodnim orožjem dolgega dosega, pomeni stopnjevanje napetosti.«

Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra sicer opozoril, da bi zelena luč Ukrajini za tovrstne napade v očeh Moskve pomenila neposredno vključitev zavezništva Nato v vojno. Pozneje je spregovoril tudi o načrtovanih spremembah doktrine rabe jedrskega orožja, v skladu s katerimi bi v primeru napada na Rusijo iz države brez jedrskega orožja ob sodelovanju ali podpori jedrske sile tak napad obravnavali kot njihov skupni napad na Rusijo.

Pri tem je očitno meril na Ukrajino, ki nima jedrskega orožja, vendar prejema vojaško podporo držav z jedrskim orožjem, kot so ZDA.

Ameriški vladni uradniki trdijo, da se je Biden za zeleno luč za napotitev raketnih sistemov ATACMS odločil, ker želijo Ukrajini pomagati, da obdrži osvojeno rusko ozemlje v regiji Kursk, kar lahko uporabi kot vzvod v pogajanjih.

Erdoğan naj bi na vrhu G20 predstavil mirovni načrt za Ukrajino

Po poročanju Bloomberga bo turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan na dvodnevnem vrhu G20, ki se bo v ponedeljek začel v Riu de Janeiru, predstavil načrt za zamrznitev vojne v Ukrajini vzdolž trenutnih frontnih linij.

Neimenovani viri, seznanjeni z načrtom, navajajo, da Erdoğan predlaga preložitev razprave o pridružitvi Ukrajine Natu za vsaj deset let. Obenem načrt vključuje vojaško podporo Ukrajini v tem obdobju.

Erdoğanov načrt predvideva tudi vzpostavitev demilitariziranega območja v vzhodni ukrajinski regiji Donbas, kjer Rusija od leta 2014 nadzoruje velik del ozemlja. V demilitarizirano območje naj bi kot »dodatno zagotovilo« poslali mednarodne mirovne enote, poroča Bloomberg.

Po navedbah turških uradnikov je načrt sicer težko sprejemljiv za Ukrajino, vendar poudarjajo, da gre za »najbolj realističen« pristop k reševanju konflikta. Kljub temu je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov načrt označil za »nesprejemljivega« za Moskvo. Namesto tega se je skliceval na pogoje, ki jih je junija predstavil Putin kot ruski načrt za končanje konflikta.

Putinovi pogoji, ki vključujejo obvezo Kijeva, da se nikoli ne pridruži Natu, in popolno predajo štirih ukrajinskih regij Moskvi so bili v Kijevu že odločno zavrnjeni.

Erdoğan z brazilskim predsednikom Luizem Lulo da Silvo, ki ga je sprejel v okviru vrha G20. Ta bo potekal v Riu ede Janeiru med 18. in 19. novembrom. FOTO: Mauro Pimentel/AFP

Čeprav je Rusija članica G20, je Vladimir Putin – za katerega je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje zaradi vojnih zločinov v Ukrajini – oktobra sporočil, da se vrha v Riu de Janeiru ne bo udeležil, da ne bi »motil običajnega delovanja« foruma. Ker Brazilija priznava jurisdikcijo Mednarodnega kazenskega sodišča, bi bila pravno zavezana aretirati Putina, če bi ta obiskal državo.