Guterres fosilna goriva označil za absurdna, Alijev za darilo od boga

Po ponedeljkovem zapletu pri sprejetju dnevnih redov podnebne konference Združenih narodov v Bakuju (Cop29) in presenetljivem dogovoru o pravilih mednarodnega trgovanja s kuponi za emisije toplogrednih plinov se je danes začel dvodnevni vrh voditeljev, na katerem predstavniki držav in vlad dajejo zagon podnebnim pogajanjem s predstavitvijo prednostnih nalog v svojih državah in po možnosti napovedjo dviga podnebnih ambicij. A »družinska« fotografija, ki je nastala ob tokratnem začetku vrha, je bistveno skromnejša od tiste, posnete na lanski podnebni konferenci v Dubaju (Cop28).

Leto 2024 bo (skoraj zagotovo) najtoplejše leto v zgodovini

Voditelji številnih držav, ki so najbolj odgovorne za podnebno segrevanje in povzročajo največ emisij toplogrednih plinov, so prisotnost na vrhu odpovedali. Seznam govorcev trenutno obsega okoli 75 predsednikov držav in vlad, med njimi so premieri Združenega kraljestva, Španije, Madžarske in italijanska premierka Giorgia Meloni. V imenu EU bo govoril predsednik evropskega sveta Charles Michel, v imenu ZDA John Podesta, posebni predsednikov odposlanec za podnebje, v imenu Kitajske pa izvršni podpredsednik vlade Ding Xuexiang.

Podesta je včeraj Trumpovo zmago označil za »razočaranje« za podnebne zagovornike na Cop29, hkrati pa je zagotovil, da bodo ZDA nadaljevale boj proti podnebnim spremembam, poroča Reuters.

(KOMENTAR) Zabava velikih fantov se nadaljuje

Slovenija na vrhu voditeljev ne bo imela svojega visokega predstavnika. Namesto premiera Roberta Goloba, ki je udeležbo odpovedal, bo nacionalno izjavo v prihodnjih dneh podal minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer.

Plesna točka na otvoritveni slovesnosti. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Manjše je tudi predvideno skupno število sodelujočih na letošnji podnebni konferenci, ki ga ZN ocenjuje na nekaj manj kot 67.000. Mednje se štejejo tako voditelji držav, delegacije pogajalcev držav, kakor varnostno osebje in novinarji. Podnebne konference v Dubaju se je udeležilo skoraj 84.000 ljudi.

Guterres: Dogovor je nujen

»Leto 2024 je mojstrski tečaj iz podnebnega uničenja,« je voditelje pred začetkom vrha nagovoril generalni sekretar ZN António Guterres. Dogovor o novem kolektivnem cilju na področju podnebnega financiranja revnejših in ranljivejših držav je označil za »nujen«. K njemu »morajo prispevati vse države, G20 pa morajo imeti vodilno vlogo,« je dejal. Države iz skupine G20 so namreč »največje povzročiteljice emisij z največjimi zmogljivostmi in največjo odgovornostjo.«

»Dogaja se zgodba o krivici, ki se ji je mogoče izogniti. Bogati povzročajo problem, revni plačajo najvišjo ceno,« je dejal generalni sekretar ZN António Guterres. FOTO: Alexander Nemenov/AFP

»Zvok, ki ga slišite, je tiktakanje ure. Smo v zaključnem odštevanju za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija in čas ni na naši strani,« je voditelje opozoril Guterres in dodal, da se dogaja »zgodba o krivici, ki se ji je mogoče izogniti. Bogati povzročajo problem, revni plačajo najvišjo ceno.« Povečevanje porabe fosilnih goriv je »absurdno«, je poudaril in dejal, da »revolucija čiste energije je tukaj. Nobena skupina, nobeno podjetje in nobena vlada je ne more ustaviti. Lahko pa in morate zagotoviti, da bo pravična in dovolj hitra za omejitev dviga globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija,« je poskušal motivirati voditelje.

Sodišče v Haagu razveljavilo zgodovinsko sodbo proti Shellu zaradi izpustov

Alijev kritičen do zahodnih držav

A že kmalu je za govorniški pult stopil Ilham Alijev, predsednik Azerbajdžana, gostitelja letošnje podnebne konference. »Kot predsedujoči Cop29 bomo seveda močni zagovorniki zelenega prehoda in ga izvajamo. Hkrati pa moramo biti realistični,« je posvaril Alijev. Azerbajdžanske zaloge nafte in plina je označil za »darilo od boga«. »Držav ne bi smeli kriviti za to, da jih imajo in da jih pošiljajo na trg, ker jih ta potrebuje. Ljudje jih potrebujejo,« je dejal. 

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je bil kritičen do kritik zahodnih držav glede vladavine prava v Azerbajdžanu in nadaljevanju črpanja fosilnih goriv. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

»Žal so dvojni standardi, navada predavanja drugim državam in politična hipokrizija postali modus operandi nekaterih politikov, nevladnih organizacij, ki jih obvladujejo države, in lažnih medijskih novic v nekaterih zahodnih državah,« se je odzval na kritike nevladnih organizacij in drugih, da Azerbajdžan ni primeren za gostitelja podnebne konference.

Prihodki Azerbajdžana od proizvodnje nafte in plina so lani znašali 35 odstotkov bruto domačega proizvoda države, kar je 50 odstotkov manj kot leta 2021. Vlada je napovedala, da jih bo do leta 2028 zmanjšala za še 22 odstotkov. Hkrati bo v naslednjem desetletju povečala proizvodnjo zemeljskega plina za več kot tretjino. Približno 75 odstotkov trenutnega azerbajdžanskega izvoza gre na evropske trge.

Približno 75 odstotkov azerbajdžanskega izvoza gre na evropske trge. Leta 2022 je Evropska komisija z Bakujem podpisala dogovor o podvojitvi uvoza plina iz Azerbajdžana, da bi zmanjšala odvisnost Evrope od ruskega plina – sporazum, ki ga je Alijev prav tako branil v govoru na prizorišču podnebne konference. »To ni bila naša ideja. Prosili so nas za pomoč in rekli smo, v redu, Evropi bomo pomagali pri energetski varnosti,« je dejal.

EU pozvala G7 k povečanju podnebnih financ

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ocenil, da je »svet na konici noža. Nasilni imperializem, maščevanje in večno kolektivno kaznovanje so strupi, ki ogrožajo vse nas.« Tudi podnebne spremembe ogrožajo obstoj človeštva, a je prav to »odgovorno za vojno proti naravi,« pri čemer imajo nekateri, to so razvite države, večjo odgovornost kot drugi. Države v razvoju po besedah Michela »lahko računajo« na EU, ki letno za financiranje ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje državam v razvoju nameni 31 milijard dolarjev.

»To je več kot pravičen znesek,« je menil in pozval države skupine G7 in gospodarstva v razvoju, da sledijo zgledu. EU in njene članice so največje donatorke denarja za financiranje podnebnih ukrepov, a si prizadevajo za razširitev kroga donatork z državami, kot so Kitajska in zalivske države.

Predsednik Maldivov Mohamed Muizzu je pozval k dogovoru o smelem cilju glede podnebnega financiranja najrevnejših in najranljivejših, in k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. »Novi podnebni finančni cilj mora odsevati resničen obseg podnebne krize,« potrebujemo »bilijone, ne milijard dolarjev«. 

Hilda Heine, predsednica Marshallovih otokov, ki se že spopadajo s hudimi posledicami podnebnih sprememb, grozi pa jim še hujše, je bogate država okrcala, ker niso zbrale dovolj denarja za financiranje zmanjšanja onesnaževanja, revne pa je spodbudila, naj kar pripravijo ambiciozne podnebne akcijske načrte. »V naši krvi je, da vemo, kdaj se plima menja. In pri podnebju se menja danes,« je dejala.