
Neomejen dostop | že od 14,99€
Izvajalci gradbenih del in investitorji se zavedajo tveganj v različnih fazah gradnje, kot so na primer zastoji ali nesreče, kar pa lahko povzroči tudi večje ali manjše finančne posledice.
Zato naročnik že v gradbeni pogodbi velikokrat zahteva od izvajalca gradbenih del, da mora skleniti gradbeno zavarovanje. Kot so nam med drugim pojasnili v največji slovenski zavarovalnici, Zavarovalnici Triglav, temu trendu sledi tudi povpraševanje po gradbenem zavarovanju, ki je namenjeno izvajalcem gradbene dejavnosti. Zavarovanje praviloma sklene izvajalec, lahko pa tudi investitor oziroma naročnik. Poleg temeljnega gradbenega zavarovanja (požar, strela, vihar …) stranke največkrat sklenejo še zavarovanje odgovornosti izvajalca del, zavarovanje obstoječega premoženja in sredstev za izvajanje del, še dodajajo.
Na vprašanje, katerih škod iz gradbenih zavarovanj so doslej imeli največ, pa odgovarjajo, da jih je bilo po višini izplačanih zavarovalnin največ zaradi padca zavarovanega predmeta ali udarca drugega predmeta v zavarovani predmet, po številu pa zaradi napak pri izvajanju del.
Naj spomnimo, da je bilo lani v Sloveniji samo za stavbe izdanih 5800 gradbenih dovoljenj, kar je dva odstotka manj kot predlani. To je tretje zaporedno leto z medletno manj izdanimi gradbenimi dovoljenji. Načrtovanih je bilo 4300 stanovanj ali 14 odstotkov manj kot leto prej. Po najnovejših podatkih Sursa je bila z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi februarja letos, predvidena gradnja 402 stanovanj, kar je tri odstotke več kot januarja letos.
Kateri strokovnjaki pa sodelujejo pri pripravi gradbenih zavarovanj? Pri tistih za projekte višjih vrednosti po pojasnilih zavarovalnice sodelujejo prevzemniki rizika z gradbeno in strojno izobrazbo. »Pri pripravi zavarovanja pregledamo izpolnjen vprašalnik za sklenitev gradbenega zavarovanja in prejeto dokumentacijo o gradbenem projektu (gradbeno pogodbo, rekapitulacijo del, gradbene načrte in terminski plan). Po potrebi se z izvajalcem oziroma investitorjem dogovorimo tudi za ogled gradbišča.«
Podobno kot pri nekaterih drugih zavarovanjih, na primer doma, pa opažajo vse večje zavedanje strank o nevarnostih, ki jih prinašajo pogostejši in močnejši vremenski ekstremi oziroma pojavi. »Tudi pri gradbenem zavarovanju v zadnjih letih zaznavamo porast razširitev kritij, povezanih z vremenskimi spremembami, še posebej pri kritjih za poplavo in potres,« pravijo.
»Zavarujejo se lahko med drugim objekt v gradnji, gradbeni in inštalacijski material, gradbena dela in elektrostrojna oprema, ki je namenjena za vgraditev v zavarovani objekt, ter oprema, pomožni gradbeni material in pomožni objekti, ki so potrebni za izvajanje gradbenih del. Z dodatnim dogovorom pa se lahko zavarujejo tudi obstoječe premoženje in sredstva, ki se uporabljajo za izvajanje del. Dodatno je mogoče zavarovanje razširiti še na kritje škode zaradi nevarnosti poplave, visoke in talne vode, potresa, zemeljskega plazu, odtrganja in zrušenja zemljišča ter zemeljskega usada in na zavarovanje odgovornosti izvajalca del ter v čas po predaji objekta naročniku (podaljšano jamstvo),« so našteli v zavarovalnici.
Tudi gradbeništvo se vse bolj razvija, saj se uporabljajo nove tehnologije in materiali, pa tudi procesi so čedalje bolj digitalizirani, kar prinaša spet dodatna, nova tveganja. Na vprašanje, kako to vpliva na povečanje povpraševanja po gradbenih zavarovanjih, v Zavarovalnici Triglav odgovarjajo, da spremljajo trende na vseh področjih, ki so različno povezana z zavarovanji. »Gradbeništvo je ena od panog, ki jih spremljajo stalne spremembe, kot sta uporaba novih materialov in način gradnje. S tem so povezane tudi potrebe strank, čemur v zavarovalnici prilagajamo zavarovalni produkt oziroma zavarovalna kritja. Zadnja večja prenova zavarovanja je bila v letu 2018,« so še navedli.
Gradnja objektov je živ proces in logično je, da se med njim lahko zgodi karkoli, ali pri sami gradnji ali pa v odnosu do tretjih oseb. Gradbena zavarovanja so standard že dolgo, gradnjo objektov je treba zavarovati pri usposobljenih licenciranih zavarovalnicah, pa izkušnje iz prakse pojasnjuje Blaž Miklavčič, glavni direktor podjetja GH Holding. »Na trgu imamo razmeroma veliko specializiranih agentov, ki se s tem ukvarjajo, pa tudi ponudnikov tovrstnih zavarovanj.« Zaradi vse pogostejših neljubih naravnih pojavov pa je to kar dinamično področje, saj čedalje pogostejše naravne katastrofe spreminjajo področje gradbenih zavarovanj in jih tudi dražijo.
»Pomembno je, da se ne zavarujemo zaradi zavarovanja samega, da zadostimo nekim pogojem, ampak da vse rizike, ki jih imamo, tudi vsebinsko pokrijemo, torej ustrezno zavarujemo. Če analiziram naše podjetje zadnjih deset let, smo bili glede zavarovanja vedno zelo skrbni, da lahko mirno spimo. Najbolje se počutimo, kadar le plačamo premijo in se potem z zavarovalnico oziroma z agentom na tem objektu nič več ne srečamo – in to iz preprostega vzroka, da ni šlo nič narobe,« še pojasni Blaž Miklavčič in doda, da so imeli doslej le manjše škodne dogodke, za katere so zahtevali izplačilo zavarovalnin iz gradbenega zavarovanja.
Komentarji