Dan zadnje gospodarske sodbe

Ameriški predsednik Donald Trump je visoke carine za prijatelje in sovražnike označil kot »dan osvoboditve ZDA«. Nasprotniki pa vidijo očeta gesel »Najprej Amerika« in »Naredimo Ameriko spet veliko« kot Nerona, ki med požigom Rima sklada deklaracije o gospodarski neodvisnosti. Ameriške borze so v četrtek že takoj po odprtju izgubile več tisoč milijard vrednosti.

Trump je dregnil v gospodarske temelje sveta z Evropsko unijo vred, o kateri pravi, da je bila ustvarjena za izigravanje ameriških interesov. Ogorčeni svetovni državniki svarijo, da bodo novi protekcionizem na koncu plačali ameriški potrošniki in morda ga bodo res. Vsaj njihov velik del pa je do zdaj vrhovnemu ameriškemu nacionalistu dajal na voljo nekaj časa, da se dokaže, saj v zadnji globalizaciji tudi sami vidijo grdo izigravanje svojih interesov. V minulih desetletjih so propadla nešteta stara industrijska središča in z njimi pet milijonov industrijskih delovnih mest. Ta so večinoma odšla na Kitajsko, ki zdaj grozi z vojaško močjo in gospodarskim vplivom.

Prvi republikanec vidi vir vseh ameriških težav celo dlje od sprejetja azijske diktature v Svetovno trgovinsko organizacijo brez obvez o recipročnosti do drugih in demokratizacije. Na zatožno klop postavlja uvedbo davka na dohodnino leta 1916 v času demokratskega predsednika Woodrowa Wilsona. Pred tem so ameriške vlade sredstva za – zelo omejeno – delovanje dobivale iz carin. Trump verjame, da brez te spremembe ne bi bilo velike depresije dvajsetega stoletja, zato jo hoče za vsako ceno spreobrniti.

O tem se bodo prepirali ekonomisti in zgodovinarji, politiki vsega sveta pa se morajo zdaj ukvarjati s spodkopanimi temelji za vse dosedanje resnice o dobrem gospodarskem razvoju. Trump se razglaša za dobrosrčnega, ker je večini držav naložil le polovico carinskih in necarinskih ovir, ki jih te nalagajo njegovi državi, zato dolgoročno gorjač morda še ni konec. Med pobiranjem razbitin gospodarske ureditve minule polovice stoletja pa mu Evropejci in drugi lahko sledijo vsaj pri liberalizaciji gospodarstva z zniževanjem davkov, deregulacijo in spodbujanjem energetske neodvisnosti. Evropski mirovni projekt EU bo brez boljšega gospodarjenja le težko preživel ameriške izzive 21. stoletja.