V nadaljevanju preberite: 

Ko so državniki velesil v nedeljo potovali iz Peruja v Brazilijo, se jim je najbrž prikradla v spomin ugotovitev Antonia Gramscija, italijanskega marksista in enega od ustanoviteljev italijanske Komunistične partije, ki jo je leta 1929 zapisal v fašističnem zaporu: »Stari svet umira, novi pa se rojeva v mukah. To je čas pošasti.«

Tako nekako je bil na zasedanju Apeca (skupina za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje) v Limi videti umirajoči stari svet. In nekako tako so bile na zasedanju foruma G20, ki se je včeraj začelo v Riu de Janeiru, videti muke, v katerih se poskuša roditi nova ureditev. Z obrobja aren, v katerih sta potekali multilateralni vrhunski srečanji, je bilo slišati rjovenje pošasti, ki trenutno zgodovinske spremembe držijo v svojih krempljih.

Forum G20 se je, kot je opazil eden od britanskih politologov, že prej spremenil »v mikrokozmos vse hujšega globalnega razkola«. Zdaj, ko so se voditelji držav njegovih članic zbrali po vsem, kar je letošnje leto pokazalo kot obrise novega sveta, je G20 videti kot mikrokozmos globalnega kaosa, ki koleba med kreativnostjo in destrukcijo.