Krepitev evropske socialdemokratske osi

Socialna demokracija je prebrodila pandemijo močnejša. To sporočilo sta danes v Madridu izpostavila nemški kancler Olaf Scholz in španski premier Pedro Sánchez. Najpomembnejša predstavnika politične struje, ki je skupaj s krščansko demokracijo oblikovala povojno Evropo in je pozneje ob dolžniški krizi izgubila relevantnost, sta prepričana, da je vključujoče okrevanje najboljši recept za skupno prihodnost sedemindvajseterice.

»Španija in Nemčija sta dosegli velike stvari, kadar smo šli z roko v roki,« je na novinarski konferenci dejal Sánchez. »Imamo skupno vizijo družbenega in gospodarskega napredka za povrnitev dostojanstva in spoštovanja našim državljanom, delavcem, mladim in starejšim. Govorim o prizadevanjih za socialno Evropo ter obrambo naših socialdemokratskih vrednot in načel.«

Angela Merkel odhaja, toda kontinuiteta ni vprašljiva

To so bili prvi bilateralni pogovori državnikov, odkar je Scholz na kanclerskem položaju zamenjal Angelo Merkel. V palači Moncloa sta se dotaknila pandemije – gost iz Berlina je pohvalil špansko cepilno kampanjo –, energetske politike, zelenega prehoda in preteče ruske grožnje. »Pomembno je, da Rusija naredi nedvoumne korake za deeskalacijo razmer. Vojaška agresija na Ukrajino bi prenesla resne politične in gospodarske posledice. Narediti moramo vse, da se bomo izognili tej skrajnosti, ki bi povzročila le trpljenje,« je dejal Scholz. K umiritvi razmer je pozval tudi Sánchez.

Zlasti španska stran je hotela poudariti bližino obeh voditeljev in svež progresivni veter, ki je zavel med prvim in četrtim gospodarstvom Unije. Čeprav so bili odnosi med državama dobri tudi v času Angele Merkel in so, kakor je za Delo razmišljal Héctor Sánchez Margalef, politolog z barcelonskega centra za mednarodne odnose Cidob, nacionalna zavezništva pomembnejša od ideoloških, je za špansko levičarsko vlado ugodneje, da nemški kancler prihaja iz socialdemokratskih vrst. Pripadnost isti politični družini med drugim vpliva na število stikov in medsebojno naklonjenost, zanemariti ne gre tudi srečanj voditeljev z istim ideološkim predznakom pred vrhovi v Bruslju. To bi lahko po sogovornikovih ocenah prispevalo k večji teži in uresničenju španskih predlogov.

To so bili prvi bilateralni pogovori državnikov, odkar je Scholz na kanclerskem položaju zamenjal Angelo Merkel. FOTO: Oscar Del Pozo/AFP

Eno izmed relevantnejših področij, na katerih bo Madrid v Scholzu poskušal najti zaveznika, je razprava o proračunskih pravilih in njihovi reformi. »Da špansko gospodarsko okrevanje ne bi iztirilo, je za Sáncheza pomembno, da bodo fiskalna pravila še naprej zamrznjena ter da nova pravila ne bodo prinesla ovir za javne naložbe ali glob za čezmerne primanjkljaje in dolgove,« je bil jasen Sánchez Margalef.

Natrpana agenda

Pedro Sánchez, ki je po konservativcu Joséju Maríi Aznarju zunanjepolitično najbolj dejaven španski premier, ima v prihodnjih dneh napovedanih več bilateralnih pogovorov, med drugim s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierom Borisom Johnsonom. »Sporočilo, ki bi ga rad Sánchez posredoval na nacionalni in mednarodni ravni, je, da Španija šteje,« je poudaril Héctor Sánchez Margalef. Priložnosti, da to dokaže, bosta po sogovornikovem mnenju morebitna potrditev strateškega kompasa, nekakšnega vodnika za delovanje sedemindvajseterice v svetu, za katerim stoji nekdanji minister v Sánchezovi vladi in aktualni visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell, ter junijski vrh Nata v Madridu.