Življenje z najboljšimi prijatelji

Ste kdaj pomislili, da delfini živijo v posebnih skupnostih, kot velike družine, in da razvijejo posebne vzorce druženja in medsebojnih odnosov? Raziskovalci iz Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so dokazali, da se vsaj na nekaterih območjih na svetu delfini ne družijo samo v nestabilnih in spreminjajočih se skupinah, kot večinoma velja zanje, ampak da pri nas dolgo živijo v najboljšem prijateljstvu in »družinskem krogu«.



Prvič so dokazali, da si določen prostor (Tržaški zaliv) preudarno delita dve skoraj povsem ločeni skupini sesalcev: »jutranjci« in »večernjaki«. Skupina raziskovalcev iz Morigenosa, ki jih vodi Tilen Genov, skoraj vseh 16 let delovanja opaža nekoliko drugačno obnašanje domače jate delfinov od prevladujočega obnašanja delfinov po svetu. »V 16 letih se je morda štirikrat zgodilo, da se je manjša skupina delfinov (štiri ali pet) ene večje jate za krajši čas pridružila drugi jati. Sicer pa kot po pravilu velja, da se od zore do poldneva pred Piranom pojavi tako imenovana jutranja skupina, ki lahko šteje tudi 60 in nekaj več članov. Proti večeru, denimo od 17. ali 18. ure, ko iz prve skupine vsaj šest ur ni več nobenega pred Piranom, priplava druga, podobno velika večerna skupina. Takšne delitve istega prostora v različnem času doslej v svetovni literaturi še niso dokumentirali. Ne le pri kitih in delfinih, tudi pri drugih sesalcih ne,« je Tilen Genov predstavil podrobnost iz raziskave o socialni strukturi delfinov v Tržaškem zalivu, ki so jo včeraj objavili v ugledni znanstveni reviji Marine Biology.

 

Eni so prijatelji, drugih pa ne marajo

Genov je pojasnil, da v svetovni literaturi prevladuje mnenje, da delfini (v tem primeru velike pliskavke, Tursiops truncatus) plavajo v skupinah, vendar se sestava teh skupin pogosto spreminja, ker posamezne živali prihajajo in odhajajo. Toda v Morigenosu dokazujejo, da posamezni delfini preživijo velik del življenja z določenimi vrstniki, ki jih imajo za najboljše prijatelje, medtem ko se za druge ne zmenijo kaj dosti ali jih celo ne marajo. Morigenosovi raziskovalci so socialno mrežo velikih pliskavk v severnem Jadranu sistematično proučevali vsaj devet let in ugotovili, da poleg dveh večjih skupin, ki si delita prostor Tržaškega zaliva, obstaja še manjša skupina, ki jim neuradno pravijo »svobodnjaki«. Teh je morda šest ali sedem, plavajo sami ali se občasno in brez pravil pridružijo zdaj eni, zdaj drugi večji skupini.



»Še vedno ne poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je možno, da se gibljeta v različnih delih severnega Jadrana. Toda vemo, da se prekrivata vsaj na tem območju, ki si ga delita ob različnih urah. Ampak vsa leta niti po naključju ali pomoti ni bilo spremembe, da bi denimo spremenili ali zamenjali urnik prihoda,« je povedal Genov. S sodelavci so te tri skupine delfinov (v celoti štejejo približno 150 osebkov) opazovali do Vrsarja (južneje menda ne gredo), ob celotni slovenski obali in delu italijanske obale do Lignana. Razdaljo med Piranom in Gradežem bi lahko delfini preplavali v dobri uri, če pa lovijo in »vandrajo« po zalivu, prehod z ene obale na drugo traja po več ur.


 

Eni lovijo ob kočah

Obe večji skupini se razlikujeta tudi v pristopu k ribiškim aktivnostim. Jutranja skupina se skoraj redno vključuje v interakcije z ribiči, ki lovijo s tehniko povlečnih mrež (koč), druga skupina pa nikoli ne lovi rib blizu koč. Raziskave po svetu kažejo, da se tehnika lova rib pri delfinih razlikuje in prenaša z mame na mladiča. Je pa Tilen Genov prepričan, da način ulova rib ne vpliva na to, kako si skupini delita morje v zalivu. Očitno velja tihi dogovor, ki so ga »sklenili« pred mnogimi leti.



Raziskava je pokazala, da so delfini kljub različnim tehnikam lova za prehrano enako obremenjeni s spojinami PCB, čeprav so morda majhne razlike v prehrani. »Raziskava je pokazala večjo stabilnost skupin, kot je značilno za to vrsto delfinov. Hkrati se je pokazalo, da je socialna struktura pri tej vrsti veliko bolj raznolika, kot so domnevali doslej,« je poudaril Tilen Genov.


 

Izpostavljenost onesnaževanju

Pred desetimi dnevi je mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom društva Morigenos v reviji Science of the Total Environment objavila tudi raziskavo o visokih vsebnostih zelo toksičnih umetnih kemikalij PCB (poliklorirani bifenili). To je ena izmed najbolj toksičnih snovi, ki povzroča oslabitev imunskega sistema, velja za hormonskega motilca in povzroča nekatere vrste raka. V primerjavi z drugimi podobnimi študijami, pri katerih so jemali vzorce iz mrtvih, naplavljenih živali, so v tem primeru vzeli vzorce tkiv od živih delfinov iz Tržaškega zaliva in okoliških voda severnega Jadrana, ki velja za enega izmed najbolj obremenjenih območij v Sredozemlju. Raziskava je zajela doslej največ vzorcev prosto živečih velikih pliskavk v Evropi in prispevala nove informacije o onesnaževalih v delfinih.



Kar 87,5 odstotka delfinov je imelo koncentracije PCB nad pragom toksičnosti, dve tretjini pa koncentracije, ki vodijo v nesposobnost razmnoževanja pri morskih sesalcih. Delfini in druge morske živali v Sredozemlju so med najbolj izpostavljenimi onesnaženju s PCB na svetu, je pojasnil Genov. Čeprav so PCB že pred desetletji umaknili iz uporabe, so v naravi še vedno prisotni. Najverjetneje prihajajo v okolje iz slabo urejenih deponij ali morskih sedimentov, ko narava ali človek posegata vanje.