Strupi v našem morju ogrožajo delfine

Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos je objavilo izsledke nove raziskave, ki je pokazala, da imajo delfini v severnem delu Jadranskega morja v svojih telesih visoke vsebnosti izredno toksičnih umetnih organskih spojin, ki so prepovedane že iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina kemijskih spojin, ki dražijo sluznico grla, nosu in oči ter so dokazano kancerogeni. Gre za eno najbolj toksičnih snovi, ki jih je ustvaril človek, pred časom pa so se uporabljale predvsem v industriji kot aditivi za plastične mase, barve in lake, kot sredstva za termoizolacijo ter kot aditivi pri pripravi pesticidov in insekticidov.



Prisotnost PCB in drugih kemičnih spojin so ugotavljali pri velikih pliskavkah, ki živijo v Tržaškem zalivu in okoliških vodah severnega Jadrana. Mednarodna ekipa znanstvenikov pod okriljem društva Morigenos je ugotovila, da je pri večini delfinov (slabih 88 odstotkov) prag toksičnosti presežen, pri čemer se že pokažejo fiziološki vplivi. »Kar 65,6 odstotka delfinov je imelo koncentracijo nad pragom, za katerega je bilo ugotovljeno, da vodi v nesposobnost razmnoževanja pri morskih sesalcih,« so še zapisali v poročilu. Samice toksičnost prenašajo tudi na svoje mladiče, visoka izpostavljenost spojinam PCB pa povzroča oslabitev imunskega sistema ter posledično vpliva na zmanjšano rodnost.

»Te delfine preučujemo in spremljamo že 16 let, zato večino zelo dobro poznamo. Na podlagi dolgoletnih podatkov o opažanjih posameznih identificiranih delfinov smo lahko koncentracije onesnaževal povezali z različnimi parametri, kot so spol, rodnost in pripadnost določenim socialnim skupinam,« je povedal vodilni avtor raziskave Tilen Genov. Raziskava je drugače pokazala, da je vsebnost toksičnih spojin bistveno višja pri samcih, saj samice del svojega toksikološkega bremena prenesejo na mladiče. V raziskavi, ki jo opravljajo od leta 2002, so med drugim ugotovili, da ti delfini tvorijo več ločenih socialnih skupin, ki imajo različne vzorce vedenja ter posledično tudi različno prehrano. Izsledki raziskave so pokazali, da so vsi enako obremenjeni s spojinami PCB, torej te predstavljajo problem za celotno populacijo.

V študijah, kjer preverjajo prisotnost toksičnih spojin, znanstveniki večinoma uporabljajo vzorce živali, ki jih naplavi na obalo, a pri tem ne morejo z gotovostjo vedeti, kje se je ta žival nahajala ter kako je živela pred smrtjo. Raziskava društva Morigenos tako ključno prikaže vidik spreminjanja vsebnosti toksičnih spojin v življenjskem ciklu posamezne živali. »To je še ena raziskava, ki kaže visoke ali zelo visoke nivoje izredno toksičnih in obstojnih onesnaževal – spojin PCB – v evropskih delfinih. Spojine PCB lahko povzročajo bolezni, kot je rak, in tudi onesposobijo zmožnost razmnoževanja,« je pojasnil Paul Jepson, soavtor raziskave.

V raziskavi, ki ji je uspelo zajeti doslej največje število vzorcev živih prostoživečih velikih pliskavk, so poleg društva Morigenos sodelovali še britanska univerza St. Andrews, Zoološki inštitut londonskega Zoološkega društva, britanski Center za znanosti o okolju, ribištvu in akvakulturi (CEFAS) in Inštitut za morske znanosti italijanskega nacionalnega sveta za raziskave.