Zakaj je danes najbolj depresivni dan v letu

Tretji ponedeljek v januarju je modri ponedeljek oz. »najbolj depresivni dan v letu«. Prvič so t. i. otožni ponedeljek omenili leta 2005 v sporočilu za javnost neke potovalne agencije, formulo za izračun pa je predlagal psiholog Cliff Arnall. Sestavljajo jo različni faktorji: vreme, finančni dolg, čas, ki je pretekel od božiča, stres, čas, ki smo ga prespali, količina prelomljenih novoletnih zaobljub ... In če je sicer modri ponedeljek lahko dober izgovor za slabo voljo, pa je v resnici depresija resna bolezen, za katero lahko zboli vsak in ki zahteva nujno obravnavo in zdravljenje.

Depresija: Mnogi antidepresive opuščajo prehitro

Kot je za Delo pojasnila doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med, specialistka psihiatrije, v. d.  predstojnice Centra za mentalno zdravje z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, težko potrdi, da je januar res najbolj depresiven mesec v letu, saj število bolnikov z depresivno motnjo, ki jih sprejmejo na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, temu ne pritrjujejo. 

»Tudi moj klinični vtis glede obiska v ambulanti ni tak. Je pa res, da običajno ljudje pred prazniki, ne le božičnimi in novoletnimi, manj pogosto iščejo pomoč in je v tednu pred prazniki število sprejemov manjše kot sicer, po zaključku praznikov ali pa že celo med njimi pa so spet bolj obiskane nujne psihiatrične službe. Za mnoge je lahko ponovna vrnitev na delovno mesto, v šole in na fakulteto po podaljšanih praznikih težka. Lahko rečemo, da ima tako december kot januar svoje vesele in žalostne trenutke.«

Dolgo sedenje je slabo za duševno zdravje

Kdo je še posebej občutljiv za to, kako vreme oz. letni časi vplivajo na njegovo razpoloženje?

Ljudje smo različno ranljivi in dovzetni za razvoj razpoloženjskih motenj in tudi za psihične dekompenzacije ob stresnih dogodkih. Pri bolj ranljivih osebah zadostuje že manjši stresor oziroma krizna situacija, da se njihovo psihično ravnotežje povsem razgradi in poruši. Po drugi strani pa so nekateri za zunanje stresorje bolj odporni in v življenju doživijo veliko hudega, pa vendarle zmorejo te hude življenjske preizkušnje prestati relativno psihološko nedotaknjeni, ne postanejo klinično pomembno anksiozni ali depresivni. Seveda se lahko depresija pri človeku razvije tudi brez zunanjih stresorjev, ko gre za poudarjene genetske obremenitve.

Somnologinja dr. Leja Dolenc Grošelj je pred leti za Delo povedala, da je »zimska depresija podtip ponavljajoče se motnje, pri kateri se depresivno razpoloženje tipično začne jeseni oziroma pozimi in običajno spontano izzveni spomladi. Motnja prizadene od dva do osem odstotkov populacije v Evropi, pogosteje ljudi na bolj ekstremnih geografskih širinah.« Se tudi sicer kronična depresija oz. obdobja depresije, ki so ji podvrženi nekateri, večkrat pojavlja prav v zimskih mesecih?

Tako je. Pri sezonski depresiji obstaja redna časovna povezava med pojavljanjem simptomov depresije in določenim letnim časom ali koledarskim obdobjem. Navadno se depresivna epizoda pojavi jeseni ali pozimi in mine s pomladjo, s podaljšanjem svetlega dela dneva. Sezonska depresija je v skandinavskih državah pogostejša kot pa v geografsko južnejših državah, občuti jo tudi do deset odstotkov ljudi. Večkrat se izraža pri ženskah in mlajših osebah.

Sezonsko depresijo uvrščamo med atipične depresije, saj so zanjo značilni simptomi v smislu povečanja teka in telesne teže ter povečane zaspanosti, pri »tipičnih« kliničnih slikah depresije pa so predvsem prisotne motnje spanja oziroma nespečnost ter pomanjkanje teka z izgubo telesne teže. 

Brigita Novak Šarotar FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Je morda januar pregovorno tako 'depresiven' ravno zaradi kiča in tako prisiljene 'sreče', 'zadovoljstva', ki naj bi jo občutili v decembru: potem pa v resnici pride realnost. Koliko k tej t. i. depresiji – zdi se, da to besedo zlorabljamo – pripomorejo tudi novoletne zaobljube, ki so do tretjega ponedeljka v letu velikokrat že prelomljene?

Treba je poudariti, da je depresija pogosta, resna, ponavljajoča se duševna motnja, povezana je z zmanjšano sposobnostjo delovanja, slabšo kakovostjo življenja, medicinsko soobolevnostjo in smrtnostjo. Uvršča se v sam vrh bolezni tudi v primerjavi s telesnimi boleznimi na podlagi raziskav, ki so preučevale globalno breme bolezni. Zato sta hitro prepoznavanje in strokovno zdravljenje depresije izredno pomembni in ju ne gre jemati zlahka.

Že dlje časa pa v klinični praksi ugotavljamo, da osebe z besedo depresija označujejo mnogo različnih stanj, občutkov, pogosto pa ne gre za pravo duševno motnjo. Tako se dostikrat zgodi, da oseba že ob vstopu v ambulanto pove, da prihaja zaradi depresije, ob obravnavi pa se pogosto izkaže, da so depresivni simptomi lahko le npr. izraz notranje frustracije zaradi nezadovoljstva s samim seboj, okolico, nedoseganjem pričakovanj, ki si jih postavijo sami, ipd. Zelo pogosto prepoznavamo prisotnost depresivnih občutkov v sklopu osebnostnih motenj.  

Decembra sicer vsi občutimo večji družbeni pritisk, pričakuje se, da smo bolj družabni, da se moramo na praznike maksimalno pripraviti, smo povečano angažirani na številnih področjih. Osredotočimo se na nakupe daril, sestavo pestrih prazničnih jedilnikov, poskušamo nadoknaditi vse, česar nam ni uspelo narediti med letom. Potem se zgodi prestop v novo leto, ko se kljub vsem pričakovanjem in željam, ki si jih podelimo, čez noč nič kaj bistveno ne spremeni, le družinski proračun je po navadi malo manjši. In mogoče je ravno zato ta razlika med »veselim« decembrom in »žalostnim« januarjem tako v ospredju.

Pri osebah, pri katerih je prisotno sezonsko pojavljanje depresije, se priporoča sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti na svežem zraku, predvsem podnevi. FOTO: Shutterstock

Ljudje se v januarju znova soočijo z morebitnim nezadovoljstvom s službeno situacijo, partnerskimi konflikti, skrbjo za otroke, starše, bližnje. In ravno to ponovno vračanje v stare življenjske tirnice dodaja občutek neke teže, ki pa je res ne gre vedno poimenovati depresija. Vsaka otožnost, frustracija, strah še niso psihopatološki fenomeni, tudi negativna čustva in izkušnje so del življenja. Iluzija, da bo z novim letom samo od sebe vse bolje in drugače, je samo to, iluzija. V terapiji je najpomembnejša beseda sprememba – proces izpeljave spremembe pa je tisto, kar naše življenje tudi bogati.

Če je sicer december za mnoge pozitiven, mesec veselja in druženja, mnogi občutijo tudi veliko negativnih občutkov, zlasti osamljenost. Zaradi pritiska, da mora biti december lep, mnogi občutijo olajšanje, da ga je konec. Ker januarja ne velja 'diktat' sreče in prisiljenih nasmeškov.

Res je. Medtem ko se večina ob koncu leta in bližajočih se praznikih bolj intenzivno druži s prijatelji ali svojci, osamljena oseba še bolj pogreša bližino drugih in lahko še bolj občuti nepripadnost kot sicer. Občutki osamljenosti se v prazničnih dneh običajno še stopnjujejo, stiske se povečajo, lahko vse do brezupa, kar lahko predstavlja resno grožnjo duševnemu zdravju in pomembno poveča tveganje za samomorilnost. Predvsem se mi zdi pomembno, da ne spregledamo oz. smo bolj pozorni na ranljive skupine. Na ljudi, ki so že tako sami, nimajo družinskega zaledja, so starejši oziroma so pred kratkim doživeli smrt bližnjih.

Vsaka otožnost, frustracija, strah še niso psihopatološki fenomeni, tudi negativna čustva in izkušnje so del življenja. FOTO: Shutterstock

Kako ljudi motivirati, da tudi zimski, bolj hladni in temni meseci ne postanejo le 'čakanje na maj', na lepše dneve? 

Osebam s sezonskim pojavljanjem depresije se priporoča sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti na svežem zraku, predvsem podnevi. Priporoča se uživanje čim več svežega sadja in zelenjave, gibanje ne prostem, nadziranje spalnega ciklusa z vstajanjem zgodaj tudi ob koncu tedna. Vedno se priporoča tudi druženje. Seveda je pomembno poudariti, da je treba poiskati strokovno pomoč, če bi bili simptomi depresije močni in vztrajni ter toliko izraženi, da bi pomembno ovirali običajno dnevno udejstvovanje.

O sebi lahko rečem, da zelo rada živim na območju, kjer se menjajo štirje letni časi, verjetno bi se temu zelo težko odpovedala. Pa tudi čakanje na maj ima v sebi neki čar, a ne?

Ponovoletna otožnost je večinoma nekaj povsem običajnega, in nekoliko bolj za šalo, modrega januarskega ponedeljka, kot tudi mnogo drugih novodobnih pogruntavščin, v mednarodni klasifikaciji bolezni ni najti.

Če z malce ironije pogledamo na t. i. najbolj depresivni dan v letu, ki se časovno ujema s Trumpovo inavguracijo. Pomenljivo naključje?

Verjetno res, vsaj za ameriške demokrate. Odločeno pa je bilo seveda že pred veselim decembrom.