Depresija: Mnogi antidepresive opuščajo prehitro

Depresija je najbolj pogosta duševna motnja. V sklopu NIJZ je bila leta 2019 narejena preiskava, ki je pokazala, da ima pri nas v povprečju 3,5 odstotka ljudi depresivne motnje, v svetu nekje nekje pet odstotkov. V Sloveniji je po podatkih Eurostata torej približno 85.000 ljudi z depresivnimi motnjami. Pogostejša je med starejšimi in skoraj dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Covid je bil dodaten dejavnik za tveganje pojava depresivnih motenj, zato so danes številke oz. odstotki lahko večji.«

»Klinično se depresija obravnava takrat, ko so simptomi – napetost, pesimizem, otožnost idr. – izraženi v tolikšni meri, da ovirajo funkcionalnost posameznika in trajajo neko daljše obdobje. Govorimo lahko o depresivnih epizodah, depresija lahko traja od nekaj mesecev pa do več let, lahko je blago ali močno izražena,« je na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo Združenje Ozara pred prihajajočim 10. oktobrom, ko zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja, povedal psihiater dr. Jurij Bon.

Psihiatrinja dr. Anja Plemenitaš je povedala, da je treba pomoč poiskati takrat, ko ljudje opazijo upad funkcionalnosti in ko ne zmorejo več normalno opravljati vsakodnevnih obveznosti. Ob blagih oblikah si morda ljudje ob močno podpornem okolju lahko pomagajo sami. Lahko pa se depresivna motnja stopnjuje celo do samomorilnih mislih, ki so alarm, da je treba poiskati strokovno pomoč.

Antidepresivi ne povzročajo zasvojenosti

V zadnjih letih se je po podatkih povečalo število receptov za antidepresive, največ so jih predpisovali v zasavski in koroški regiji. Četudi imajo antidepresivi včasih še vedno negativen prizvok, pa so, kot so se strinjali tudi sogovorniki, nujni za premostitveno obdobje pri zdravljenju depresije. 

Dr. Bon večje število predpisanih antidepresivov vidi kot pozitivno: »Dolgo časa se je prizadevalo, da bi zmanjšali količino pomirjeval, ki dolgoročno niso učinkoviti, te usmeritve so spodbujale zdravstvene sisteme v svetu, da pomirjevala nadomestijo z antidepresivi, ki so bolj varna zdravila. Sicer potrebujejo dlje časa, da začnejo delovati. Antidepresivi so danes varnejši, podatki tudi kažejo, da je odkrivanj depresivnih motenj več kot v preteklosti, pa tudi da vse več osebnih zdravnikov v blagih oblikah predpisuje antidepresive. Vsekakor so v ozadju tudi negativni vidiki večjega predpisovanja antidepresivov, saj v zadnjih letih v razvitih družbah ugotavljajo povečevanje depresivnih motenj in družbenih pritiskov.«

»Dobra novica je, da več predpisovanja antidepresivov pomeni večje odkrivanje. Antidepresivi se predpisujejo tudi za zdravljenje drugih oblik bolezni. Depresija je bolj sprejeta, ljudje, ki trpijo za simptomi, mogoče prej poiščejo pomoč. Pomembno je, da se ne čaka predolgo. Tako kot pri drugih težavah je tudi tukaj bolje, da se začne zdraviti prej in da so zdravila kakovostna,« je dejal Bogdan Dobnik, predsednik združenja Ozare. Poudaril je tudi, da mnogi zdravila opuščajo prehitro, in opozoril, naj ljudje ne posegajo sami v zdravljenje. Tudi Bogdan Dobnik je pritrdil, da večje število receptov pomeni tudi boljše odkrivanje bolezni.

FOTO: Shutterstock

Poleg depresivnih motenj se danes veliko govori o izgorelosti. Je sicer sorodno stanje depresije, ki pa je stanje izrazite fizične, čustvene in duševne izčrpanosti in nastane zaradi visokih stopenj stresa, ki je po navadi vezan na delovno mesto, lahko pride tudi kot posledica napornega starševstva. Pri izgorelosti so glavni simptomi, da so ljudje bolj utrujeni, njihova učinkovitost je slabša, lahko postanejo frustrirani, čustveno odmaknjeni od socialnih krogov. 

Letošnji fokus svetovnega dneva duševnega zdravja je prav zdravje na delovnem mestu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se iz leta v leto viša ne le  število predpisanih receptov za antidepresive, ampak tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških dopustov, ki jih povzročajo duševne motnje: povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi duševne in vedenjske motnje je leta 2023 znašalo skoraj 55 dni. Tako imajo depresija in sorodne motnje tudi vpliv ne le na posameznika, ampak na celotno družbo.

Če se zaposleni dobro počutijo, bodo produktivni

Četudi zaposlitev pozitivno vpliva na naše zdravje, so nekateri zaposlitveni vzorci slabi, denimo dolgi delovniki, nočno delo, prevelik obseg dela ... Svetovna zveza za duševno zdravje opozarja, da so ti stresorji, povezani z izgorelostjo. Na svetovni ravni je treba zagotoviti, da so delovna mesta zdrava okolja. Če se zaposleni dobro počutijo, bodo produktivni, so opozorili na konferenci.

Dobnik je dejal, da po njegovem opažanju, ki ni znanstveno podprto, se v družbi, ki se hvali s produktivnostjo, zdi nekako logično, da se ljudi, ki so izgoreli, lažje sprejme v družbi kot tiste, ki so depresivni. »Ker je družbeno sprejemljivo, da smo produktivni, mogoče nekateri to vidijo celo kot uspeh.«

Po mnenju dr. Bona si delodajalci prizadevajo ustvariti delovna okolja, v katerih bi se povečala produktivnost in dobro počutje. So pa prakse različne. Večinoma gre za to, da je poudarek na povečevanju produktivnosti, kar je negativno, ker dobro počutje ni več na prvem mestu, delavci se lahko počutijo izčrpane, negotove, njihova vrednost se meri le po njihovi produktivnosti. Velik vidik je tudi napredek digitalizacije, kjer je meja med prostim in delovnim časom bolj zabrisana.

FOTO: Matej Družnik/Delo

Tretjina se na delu počuti slabo

»Po Eurostatu leta 2020 se je tretjina zaposlenih na delovnem mestu v Sloveniji počutila slabo, večina zato, ker so časovni pritiski in preobremenitve preveliki. Obremenjevali so jih tudi delo z zahtevnimi strankami, pacienti, učenci, pa tudi gotovost zaposlitve je čedalje slabša. Tudi komunikacija med vodstvom in zaposlenimi je večkrat slaba ali žaljiva. Pri zdravljenju depresije bi od delodajalcev pričakovali več posluha glede prilagajanja delovnih mest. Doslej je namreč praksa bila taka, da, podobno kot pri kakšni fizični bolezni, bolnik z depresijo ostane doma, dokler ni popolnoma zdrav. Potem pa začne delati spet stoodstotno. A nujne bi bile prilagoditve, da se delavca, ki se zdravi, postopoma spet vključuje v delovni proces v skladu z njegovimi možnosti za delo.«

S tem se strinja tudi dr. Plemenitaš, ki pravi, da tudi klinični podatki kažejo, da so dolgotrajne bolniške tiste, ki so problematične: zato, ker se zaposleni oz. pacient težje nazaj vključi v delo in tudi za delodajalce so manj ugodne. Dobnik je pri tem dejal, da mnogi delodajalci mislijo, da bodo imeli težave z delavcem, ki ima ali je imel depresijo oz. druge duševne težave. A povedal je, da so izkušnje tistih delodajalcev, ki zaposlujejo ljudi z duševnimi motnjami, pozitivne: ker so po navadi še bolj marljivi, natančni, ker se morda še bolj bojijo za izgubo službe.

Rezistentna depresija in nova zdravila

Dr. Bon pa je ob tem omenil še eno skupino ljudi, ki zaradi strahu pred izgubo službe kljub bolezni vztrajajo na delovnem mestu. Gre za t. i. prezentizem. Ta je mogoče že zaradi naše 'delavne narave Slovencev' malce premalo prepoznan. Vpliva tako na zaposlene kot na delodajalce. Določene raziskave so po njegovih besedah pokazale, da lahko to, da nekateri niso na bolniški, pa so bolni, še poveča strošek za delodajalca, saj se zmanjša učinkovitost, ker je več napak. Za zaposlene pa je slabše tudi zato, ker lahko depresija napreduje v bolj kronično in težjo obliko.

»Zdravljenje razpoloženjskih in anskisoznih motenj poteka po smernicah. Poleg antidepresivov se zdravi tudi s psihoterapijo, ki je morda na dolgi rok učinkovitejša, ker se spreminjajo vzorci vedenja, ki vodijo v lažje postavljanje meja in večje veselje do življenja. Lahko pa se zgodi, da pacienti ne reagirajo na zdravljenje ne z antidepresivi ne s psihoterapijo. V teh primerih se poslužimo kombiniranja zdravil in kombiniranja pristopov. Že v osnovnem zdravljenju se tretjina ali polovica pacientov ne odzove na zdravila. Govori se o depresiji, odporni na zdravljenja. Vendar pa imamo tudi nove oblike antidepresivov, včasih se kombinira dve različni vrsti antidepresivov ali drugih zdravil, zdravimo tudi z esketaminom,« je povedal dr. Bon. Dodal je, da so v zadnjem letu od odobritve esketamina, odkar so začeli zdraviti tudi z njim, imeli pozitivne izkušnje. Pri polovici bolnikov, ki jim druge oblike niso pomagale, so dosegli delno izboljšanje. A naprednejše oblike zdravljenja potrebujejo večje kadrovske resurse.

.