V nadaljevanju preberite:

Da telesna vadba pomembno vpliva na duševno zdravje, je dobro znano, manj znano pa je, kako duševno zdravje učinkuje na telesno aktivnost in posledično na fizično zdravje. S tem vprašanjem se je ukvarjala prof. dr. Gaja Zager Kocjan z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poudarja, da gre za obojesmerno povezavo: po eni strani je lahko telesna aktivnost učinkovita strategija za zmanjševanje duševnih težav, po drugi strani pa lahko krepitev duševnega zdravja prispeva k bolj rednemu gibanju in s tem krepi telesno zdravje.

»Pomembno je, da sočasno obravnavamo oba vidika. Spodbujanje nekoga k telesni aktivnosti brez ustrezne podpore za izboljšanje duševnega zdravja ne bo nujno dalo želenih rezultatov. Kakršnekoli intervencije za spodbujanje gibanja morajo upoštevati tudi kazalnike duševnega zdravja, biti občutljive na potrebe posameznika. Nujno je, da se zdravje obravnava interdisciplinarno,« je povedala v pogovoru.

Namen študije, ki ste jo opravili s kolegicama Andrejo Avsec s Filozofske fakultete in Tino Kavčič s Fakultete za zdravstvene vede, je bil preučiti vlogo duševnega zdravja pri telesni nedejavnosti in posledično vlogo telesne dejavnosti pri različnih vidikih telesnega zdravja. Kot ste navedli, je bistveno več študij, ki se ukvarjajo z obratno povezavo. Zakaj?

V preteklosti se je večina raziskav ukvarjala s tem, kako telesne bolezni oziroma simptomi vplivajo na duševno zdravje. S tega vidika telesne bolezni povzročajo stres in telesno nelagodje, kar potem krepi negativno čustvovanje in slabša subjektivno blagostanje. Naše delo pa izhaja iz sodobnega teoretičnega okvira, ki predpostavlja, da je povezava med telesnim in duševnim zdravjem obojesmerna in da lahko tudi duševno zdravje oziroma težave v duševnem zdravju prispevajo k telesnemu delovanju oziroma telesnemu zdravju človeka. Po eni strani učinkujejo na telesne procese prek bioloških mehanizmov, kot so hormonski odzivi, po drugi strani pa prek vedenjskih poti; prispevajo k zmanjšanju telesne aktivnosti, prek tega pa k povečanju telesnih težav, kot so bolečine, gibalne omejitve in kronične bolezni. Te vedenjske poti bi lahko vključevale tudi nezadosten spanec, slabo prehrano, kajenje, alkohol, socialne interakcije.