Neomejen dostop | že od 9,99€
Zadnja globalna študija, o kateri poroča Guardian, je identificirala 300 doslej neznanih genetskih dejavnikov tveganja za depresijo, boleznijo, za katero po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije trpi 3,8 odstotka svetovnega prebivalstva ali približno 280 milijonov ljudi.
Čeprav lahko vrsta dejavnikov, vključno z neljubimi življenjskimi dogodki, slabim telesnim zdravjem in stresom, poveča tveganje za razvoj depresije, ima tudi genetsko komponento.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki sta jo vodila Univerza v Edinburghu in King's College London, je preučevala anonimizirane genetske podatke več kot petih milijonov prebivalcev 29 držav, pri čemer je imel vsak četrti neevropske prednike.
Dosedanje raziskave genetike depresije so vključevale predvsem premožnejše belo prebivalstvo, zanemarjajoč večino sveta. Toda z vključitvijo bolj raznolikega vzorca so avtorji, kot so pojasnili, zdaj lahko identificirali nove dejavnike tveganja.
Študija, objavljena v reviji Cell, je po navedbah v Guardianu v genetski kodi posameznikov odkrila 700 variacij, povezanih z razvojem depresije, od katerih skoraj polovice še nikoli niso povezovali s to boleznijo.
Te drobne spremembe v DNK so povezane z nevroni v več predelih možganov, vključno s področji, ki nadzorujejo čustva.
Glede na to, da so bili v študijo vključeni ljudje afriškega, vzhodnoazijskega, latinoameriškega in južnoazijskega porekla, so znanstveniki vsega skupaj posebej identificirali sto prej neznanih genetskih razlik.
Drobne spremembe v DNK so povezane z nevroni v več predelih možganov, vključno s področji, ki nadzorujejo čustva.
Medtem ko je vsak genetski dejavnik tveganja za depresijo zelo majhen, lahko kumulativni vpliv na posameznike z več različicami DNK poveča tveganje za bolezen, ugotavlja študija.
Avtorji verjamejo, da bodo ugotovitve znanstvenikom omogočile natančnejše napovedi tveganja za depresijo - ne glede na etnično pripadnost, in da bodo zahvaljujoč študiji lahko razvili številne raznolike možnosti zdravljenja, s čimer bodo zmanjšali tudi neenakosti v zdravju.
Študija je pokazala, da je z večjim tveganjem za depresijo povezanih 308 genov. Da bi ugotovili morebitne vplive nanje, so raziskovalci pod lupo vzeli več kot 1600 zdravil. Poleg antidepresivov je študija pokazala, da nekatera zdravila, ki lajšajo kronično bolečino oziroma jih predpisujejo pri narkolepsiji, prav tako vplivajo na omenjene gene in bi se zato lahko uporabljala za zdravljenje depresije. Avtorji so povedali, da bi bile potrebne nadaljnje študije in klinična preizkušanja, da bi raziskali potencial teh zdravil tudi pri bolnikih z depresijo.
Študija je pokazala, da nekatera zdravila, ki lajšajo kronično bolečino oziroma jih predpisujejo pri narkolepsiji, prav tako kot antidepresivi vplivajo na nekatere gene in bi se zato lahko uporabljala za zdravljenje depresije.
Profesor Andrew McIntosh, eden vodilnih avtorjev študije iz Centra za klinične možganske znanosti Univerze v Edinburghu, je dejal: »V našem razumevanju klinične depresije obstajajo velike vrzeli, ki omejujejo možnosti za izboljšanje rezultatov pri obolelih.«
Dr. David Crepaz-Keay, vodja raziskav in uporabnega učenja pri Fundaciji za duševno zdravje, je v odzivu na ugotovitve dejal, da je raznolik genski sklad študije »pomemben korak naprej«, da pa se »genetskih dejavnikov tveganja ne sme uporabljati kot dokončen vodnik za zdravljenje«.
Preprečevanje depresije se mora osredotočiti na obravnavo širših vprašanj v družbi, ki v veliko večji meri vplivajo na duševno zdravje, kot pa revščina ali rasizem, je še opozoril.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji