Zadostna podpora zgolj populističnim spremembam ustave

V aktualnem sklicu so politični akterji v parlamentarni postopek vložili pet predlogov za spremembo ustave. Razen pravice do plačila z gotovino so ti bolj kot ne zaključili pot. Na ustavni komisiji so danes zmanjkali glasovi za podporo predlogu, ki naj bi privedel do uvedbe preferenčnega glasu, in tudi glasovi za drugi razdelek ustavnega zakona, ki bi spremenil način imenovanja sodnikov in sodnega sveta.

Jožef Horvat, predsednik ustavne komisije iz vrst NSi, je sejo o spremembi imenovanja sodnikov prekinil, da bi se posvetovali, kako naprej. Prvič se je namreč zgodilo, da je bilo besedilo spremembe ustave potrjeno, ne pa tudi določbe o izvedbi spremembe ustave. »Vse je mogoče, a z našimi glasovi bo ta predlog težje sprejeti, saj sta oba naša amandmaja, ki pa sta bila ključna za izvedbo, padla,« je odgovoril na vprašanje o tem, ali bi še lahko podprli predlog prenosa imenovanja sodnikov – državni zbor o odločitvi sodnega sveta ne bi več glasoval, pač pa bi sodnike bolj kot ne le razglasila predsednica republike.

Ta dva amandmaja, ki ju omenja poslanec NSi, sta sicer imela tudi podporo koalicije, a je na seji ponovno manjkal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth, ki naj bi Gibanju Svoboda zagotavljal, da bo podprl predlog in tako zagotovil dvetretjinsko podporo. To pa je naletelo na kar veliko nejevolje in pogovorov o mogoči spremembi sestave ustavne komisije. O tem bodo predvidoma govorili že sredi marca, saj morajo tudi novi poslanski skupini, ki jo vodi Anže Logar, omogočiti sodelovanje v parlamentarnih delovnih telesih.

»Vsak dan se stvari lahko hitro obrnejo, včasih tudi na glavo, zato še ne bi vrgel puške v koruzo,« je položaj komentiral Aleš Zalar, poročevalec strokovne komisije za spremembe ustave na področju sodstva, a dodal, da bo po njegovi oceni spremembe na tem področju treba sprejeti. »Evropska komisija zelo pozorno spremlja postopek spreminjanja slovenske ustave glede imenovanja sodnikov, ker je naš sedanji sistem v kar očitnem neskladju z evropskimi standardi. Če bi Slovenija ustavila ta postopek, se nam zelo slabo piše v naslednjem poročilu, in mislim, da ne bo ostalo samo pri tem, ampak bo evropska komisija upodobila tudi druge vzvode,« je bil jasen Zalar. Izpostavil je še močno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice s tega področja, ki se dopolnjuje vsak mesec in kaže, da imamo zelo pomanjkljiv sistem tako imenovanja sodnikov kot tudi konstituiranja sodnega sveta. Tako kot v Španiji tudi mi nimamo sodnega varstva za kandidata za člana sodnega sveta, ki ga zavrne državni zbor.

Zamujena priložnost

Ta predlog za spremembo ustave je Igor Kaučič, koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji, označil za najbolj razdelanega v tem mandatu in tistega, ki je najdlje užival zadostno politično podporo. Nekaj nasprotovanja – še posebno v sodstvu – je sicer doživela naknadna pobuda, da se ob spremembi imenovanja sodnikov tudi razširi sodni svet, a po njegovi oceni je šlo za pretirano poudarjanje vidika političnosti, če gledamo primerjalno z drugimi državami. »A večina je padla, po mojem občutku sicer ne zaradi razširitve tega predloga, ampak zaradi spremembe razmerja političnih sil,« še ocenjuje Kaučič. Strinja se tudi v oceni o zamujeni priložnosti v tem mandatu pri tem predlogu in tudi predlogu spremembe imenovanja ministrov ter tudi ustavnosodnem področju, kjer pa se niti še niso začeli prav zares pogovarjati o vsebini.

Vsaj za zdaj se s podporo Gibanja Svobode, SDS, NSi in SD nadaljuje postopek vpisa gotovine v ustave, za katero se v strokovni komisiji, pa tudi Kaučič, strinjajo, da niti ni nujna ali potrebna. »Podobno kot pri vpisu pravice do pitne vode in pravice do slovenskega znakovnega jezika, ki sta bila v preteklih mandatih sprejeta. To je zelo populističen predlog, ki težko pusti koga hladnega, zato ni težko dobiti podpore,« še komentira Kaučič in dodaja, da bo treba zelo natančno razmisliti o opredelitvi vpisa, da ne bi z njo onemogočili razvoja na tem področju, sicer lahko, kot je zadnjič nekdo slikovito rekel, družbo potisnemo za desetletja nazaj.

Znano je, da SDS vsem drugim spremembam vsaj na deklarativni ravni nasprotuje, četudi prvak SDS Janez Janša govori o nujnosti nekaterih sprememb, ki so zdaj na mizi, na primer o sodstvu in spremembah volilne zakonodaje, a ne z uvedbo preferenčnega glasu na ravneh volilnih okrajev, ampak z dvokrožnim večinskim sistemom. Ključna težava namreč ni prevladujoč glas volivcev, ampak šibka stabilnost vlad, meni Janša. Tudi za to so po njegovem mnenju glasovali volivci.

Pri zagovarjanju takšnega sistema je sicer bolj kot ne osamljen, podpirajo ga Demokrati, ne pa NSi. V tej stranki zaradi političnih kalkulacij ne podpirajo več svojega predloga za uvedbo preferenčnega glasu.