Trgovanje za glasove se nadaljuje

Vsaj na papirju se zdi, da bi se danes lahko pokazalo, ali se lahko Gibanje Svoboda, SD in Levica skupaj z NSi in manjšinskima poslancema v tem mandatu poenotijo in dosežejo vsaj 60 poslanskih glasov glede ustavnih sprememb, ki so na mizi. Kot smo poročali, je predsednik ustavne komisije Jožef Horvat, poslanec NSi, po desetih mesecih le sklical nadaljevanje seje o spremembi imenovanja sodnikov, kjer postopek traja najdlje. Ta seja je bila sicer prekinjena od 1. decembra lani.

Vzrok? Najprej iskanje zadostnega soglasja, saj je poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth zapustil sejo ustavne komisije in je tako umanjkala zadostna podpora predlogu. Sledili so pogovori in dogovori. A se je nato zaradi slabšanja odnosov z Gibanjem Svoboda in evropskih volitev omajala volja NSi, na katero pritiska tudi SDS, ki temu, da bi se državni zbor odrekel dokončnemu potrjevanju sodnikov – postopek že zdaj vodi sodni svet – močno nasprotuje.

A po evropskih volitvah in referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, ki so ga več kot 70-odstotno podprli volivci, so pogovori o ustavnih spremembah le dobili nov zagon. Preigravanja, dogovarjanja in trgovanja pa se nadaljujejo – sogovorniki trdijo, da SDS vztraja in skuša prepričati Horvátha, naj vztraja pri blokadi sprememb na mizi, toda po drugi strani manjšinskima poslancema Gibanje Svoboda s spremembami zakona o poslancih ponuja možnost ureditve statusa
(ne)združljivosti poslanske funkcije s funkcijami v samoupravnih narodnih skupnostih.

Omogočili bi sedenje na dveh stolčkih

Ker zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma upravljati, nadzorovati ali zastopati kakršnekoli zasebne ali javne organizacije, razen društev, ustanov in političnih strank, sta se tako Horváth kot poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža znašla pod drobnogledom protikorupcijske komisije (KPK).

Žiža je kot podpredsednik v tem mandatu odstopil, Horváth pa je v prejšnjem mandatu vztrajal na funkciji predsednika, čeprav je KPK ugotovila, da sta funkciji nezdružljivi. To je zdaj pravnomočno potrdilo še upravno sodišče, a bo zoper sodbo vložil še izredno pravno sredstvo, zahtevo za revizijo.

Vendar tudi ta sodna odločitev in kritike KPK, da sedenje na dveh stolčkih ni v javnem interesu, kot kaže, niso omajale Gibanja Svoboda, kjer bodo v mandatno-volilni komisiji glede na napovedi prav tako danes – takoj po napovedani seji ustavne komisije – potrdili spremembe zakona o poslancih, ki bodo manjšinskima poslancema omogočile opravljanje obeh funkcij. SD bo vzdržana, Levica in NSi pa naj bi nasprotovali. Kaj bo storila SDS, še ni jasno, a za podobne spremembe se je zavzemala že v prejšnjem mandatu, tako da predvidoma ne bodo glasovali proti spremembam. To pa v praksi pomeni, da bodo najverjetneje potrjene.