Neomejen dostop | že od 9,99€
»Čas za ustavne spremembe je po naši oceni v tem mandatu minil,« odgovarjajo v NSi na poziv koalicijskih Gibanja Svobode, SD in Levice, naj prispevajo podpise pod svoj predlog za uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Skladno z njim bi uvedli 18 volilnih enot, v katerih bi izvolili po pet poslancev, kar bi sicer število poslancev povečalo za dva na skupaj 92.
V manjši opozicijski stranki še navajajo, da so pobudo za spremembe dali že pred dobrima dvema letoma, a Golobova koalicija ni bila sposobna zagotoviti dovolj glasov, da bi katerega od predlogov uresničili. Vse do posvetovalnega referenduma je bila sicer najbolj problematična enotnost SD, a naj bi tudi največje dvomljivce v njihovi poslanski skupini jasno izraženo mnenje volivcev prepričalo. Tako so zdaj tudi oni naredili korak naprej in prispevali podpise pod predlog, ki jim zaradi spremembe števila poslancev in posledično nujnosti spremembe ustave ni najbolj všeč.
Čas je, da stopimo skupaj, da tiste stranke, ki smo med referendumsko kampanjo izkazale podporo preferenčnemu glasu, zdaj tudi pokažemo, da mislimo resno.
Lucija Tacer, poslanka Gibanja Svoboda
V Delu smo razkrili, da se je NSi zdaj odrekla svojemu predlogu, saj na eni strani ne želi predsedniku vlade Robertu Golobu, s katerim so se sprli, podariti »zmage«, po drugi strani pa jih skrbi tudi pritisk SDS in Janeza Janše, ki ostro nasprotuje vsakršnemu spreminjanju volilne zakonodaje. Gre torej predvsem za politična preračunavanja, saj niso pripravljeni niti na pogovore o možnosti, da bi spremembe začele veljati tudi na parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma leta 2030.
Koaliciji tako, kot vse kaže, ne bo preostalo nič drugega, kot da skladno s svojo napovedjo predlog vloži sama in do glasovanja o njem poskuša še s prepričevanjem poslancev NSi ter preostalih nepovezanih in manjšinskih poslancev.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji