Državni zbor: Prekinili desetmesečno prekinitev

Po daljšem odmoru zaradi številnih različnih interesov se na dnevni red vračajo pogovori o ustavnih spremembah. O predlogu spremembe volilne zakonodaje, ki so ga pripravili v NSi, smo v Delu že pisali, njihov poslanec Jože Horvat, predsednik ustavne komisije, pa je sklical tudi nadaljevanje seje o spremembah ustave glede imenovanja sodnikov. Ta je bila prekinjena od 1. decembra.

Razlog? Najprej iskanje zadostnega soglasja, saj je poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth zapustil sejo ustavne komisije in je tako umanjkala zadostna podpora predlogu, ki je na mizi. Sledili so pogovori in dogovori. A se je nato zaradi slabšanja odnosov z Gibanjem Svoboda in evropskih volitev omajala volja NSi, na katero pritiska tudi SDS, ki spremembam močno nasprotuje.

NSi prenos imenovanja sodnikov z državnega zbora na predsednico republike pogojuje s sočasnimi spremembami sestave sodnega sveta, ki ima v rokah celoten postopek. Želijo si, da bi se zakonske spremembe o sodnem svetu pa tudi člane sodnega sveta, ki jih voli državni zbor, potrjevalo z dvetretjinsko večino. Namesto sedanjih enajstih bi sodni svet imel 15 članov.

S tem imajo težave v sodniških vrstah, koalicija pa stiska zobe, zato je izid glasovanja, predviden za 3. oktober, še negotov. Bo pa gotovo tudi dober pokazatelj, kako resno vsi vpleteni nameravajo zagristi v druge ustavne spremembe in spremembo volilne zakonodaje.

NSi podaja žogico Golobovi koaliciji

»Pripravljeni smo na pogovore o predlogu,« o pobudi NSi, ki bi na ravni 18 volilnih enot uvedel preferenčni glas, pravijo v koaliciji. A predlog, ki so ga dobili na mizo ta teden, še proučujejo. Imajo pa že zaradi zadnjega srečanja na temo volilne zakonodaje, pri katerem je NSi postavljala veliko pogojev, zadržke do njihove pripravljenosti na kompromise, ki bodo še potrebni za iskanje ustrezne večine.

Med 60 poslanci, ki bi morali za takšen predlog glasovati, je že slišati negodovanja, kako so meje volilnih enot zarisane in da je 18 volilnih enot le izgovor, da jim bo na koncu zmanjkalo časa – skladno s priporočili beneške komisije se leto dni pred predvidenimi volitvami pravil igre ne spreminja več. Ta predlog pa predvideva tudi spremembo ustave, saj bi se skupno število poslancev povečalo za dva.

Kot alternativni možni predlog se tako omenja tudi povečanje števila volilnih enot s sedanjih 8 na 11, kar so ustavni pravniki že predlagali kot možnost za spopadanje z dvomi, da bi imeli kandidati iz velikih urbanih središč prednost. A v NSi temu niso naklonjeni. SDS pa kakršnimkoli spremembam, o katerih je govor, povsem nasprotuje. Prvak SDS Janez Janša je žugal z možnostjo referenduma, če bi do teh vendarle prišlo.

Janša zažugal z možnostjo referenduma