Svoboda in SDS usklajeni

Na parlamentarni mandatno-volilni komisiji je skladno z napovedmi storjen prvi korak k sprejetju sprememb zakona o poslancih, s katero si Gibanje Svoboda na željo manjšinskih poslancev želi urediti (ne)združljivost funkcij poslancev s funkcijami v samoupravnih narodnih skupnostih.

Trgovanje za glasove se nadaljuje

Ta dva bi po novem, če bodo spremembe potrjene tudi na seji državnega zbora, lahko opravljala funkciji predsednika in podpredsednika v samoupravnih narodnih skupnostih. Preostali poslanci, ki so izvoljeni na listah političnih strank ali volivcev, a so pripadniki manjšine – v tem sklicu je to poslanec Gibanja Svoboda Dejan Süč –, pa bodo po sprejetem amandmaju lahko le člani.

Nasprotniki sprememb, proti so glasovali v NSi in Levici, so v tem videli neustavnost, saj 82. člen ustave govori o tem, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. »Tudi ostali poslanci so lahko predstavniki manjšin, pa ne bodo imeli tega privilegija, da so lahko predsedniki ali podpredsedniki,« je zatrjevala Nataša Sukič, poslanka Levice ter očitala, da gre za lex specialis in bi morali spremembo nasloviti sistemsko in v enem zakonu, za kar se zavzema tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Ta je namreč doslej v takšnih situacijah zaradi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma upravljati, nadzorovati ali zastopati kakršnekoli zasebne ali javne organizacije, razen društev, ustanov in političnih strank, ugotavljala, da sta funkciji nezdružljivi.

Vložen zakon, ki bo manjšincema omogočil dve funkciji

Predlagateljica Janja Sluga, poslanka Gibanja Svoboda, ni videla možnosti, da bi nastajali novi konflikti interesov, kar trdi KPK, pri argumentaciji pa se je opirala na poseben status, ki ga imata manjšini, in mnenje parlamentarne zakonodajne-pravne službe, ki med drugim navaja, da gre pri obeh funkcijah za neločljivo povezane interese, ki po naravi in namenu ne morejo biti v medsebojnem nasprotju. Tudi sama sicer podpira sistemsko ureditev področja.

V SDS v debati niso sodelovali, a so na koncu predlog podprli, saj so v preteklem mandatu zagovarjali podobna stališča. Njihovi dobri odnosi z aktualnima poslancem Felicejem Žižo in Ferencem Horváthom so sicer znani, a tokrat sta se zaradi spremembe ustavnih sprememb oba znašla v precepu – SDS jim namreč nasprotuje, Gibanje Svoboda pa si jih želi, in ugiba se, da so bile te spremembe vložene prav zato, da bi jih prepričali o njihovi podpori.

Seja ustavne komisije glede spremembe imenovanja sodnikov, kjer bi se lahko prvič videlo, ali to drži, je sicer zaradi več napovedanih odsotnosti odpadla.