Za obnovo domov bomo morali zbrati več milijonov evrov donacij

Humanitarne organizacije se trudijo po najboljših močeh z zbiranjem in razdeljevanjem pomoči. Hkrati prosijo ljudi, naj ne ukrepajo na lastno pest. Marsikdo se, sicer z najboljšimi nameni, da bi pomagal, sam odpravlja na prizadeta območja, a lahko s tem povzroči nemalo težav.

Človekoljubne organizacije so vesele kakršnekoli pomoči, vendar prosijo, naj ljudje, preden pripeljejo stvari, najprej pokličejo predstavnike lokalne civilne zaščite ali na sedež dobrodelne organizacije in se uskladijo za prevzem. Voda marsikje sploh še ni odtekla, ceste so neprehodne in teren nevaren, marsikje niti nimajo prostorov, kjer bi lahko kaj shranjevali. Uvedli so enoten kanal (podpora@urszr.si) za vso komunikacijo med ministrstvi, civilno zaščito ter tistimi posamezniki in organizacijami, ki želijo ponuditi pomoč ali sodelovati pri intervencijah po poplavah.

Sanacijo je treba vključiti v infrastrukturne izzive

»Ljudje se ne zavedajo, da je za učinkovito pomoč treba veliko organizacije. Zato res ni nobene potrebe, da bi sami hodili na teren in skušali pomagati. Za vsakega prostovoljca, ki se javi, da bi rad pomagal, bo še veliko časa, da to stori. V tem trenutku pa moramo preprosto počakati, da voda odteče, da pregledamo stanje in ugotovimo, kaj kdo potrebuje,« razlaga Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine. Ta od danes na Dimičevi 9 v Ljubljani zbira čistilna sredstva, higienske pripomočke in otroške potrebščine, ki jih bo v prihodnjih dneh razdeljevala prek 120 podružnic po Sloveniji. Karitas bo organiziral zbiranje v poslovalnicah Mercatorja, tudi druge humanitarne organizacije so že pripravile aktivnosti.

Ena točka za zbiranje pohištva

A bolj kot materialne dobrine bo potreben denar. Razdejanje zaradi neurij je enormno. Samo v Laškem je po prvih ocenah popolnoma uničenih 120 hiš. »Veliko dobrih ljudi se javlja in pošilja fotografije pohištva, ampak z njimi zdaj še nič ne moremo, kajti najprej bo treba sanirati domove, talne obloge, zamenjati strehe, marsikje popolnoma na novo zgraditi hiše, šele potem sledi pohištvo, ki ga bo treba zbrati na enem mestu in nato razdeljevati glede na potrebe in ustreznost,« pojasnjuje Krašna. V načrtu je tudi ureditev enotnega zbirnega centra za pohištvo.

Glede zbiranja denarja se vrstijo opozorila, da ga ni pametno nakazovati na račune posameznikov. Fizična oseba je namreč oproščena plačila davka le, če od druge fizične osebe prejme darilo v vrednosti do 5000 evrov na letni ravni. Da bi se izognili nevšečnostim, na Fursu zato priporočajo zbiranje denarja zgolj prek humanitarnih organizacij, kajti le v tem primeru so donacije oproščene davka in prejemnik dobi, kar je donator nakazal.

Pri Rdečem križu, kjer je imelo 250 prostovoljcev polne roke dela s postavljanjem nastanitvenih centrov za več kot tisoč evakuiranih ljudi, upajo, da bodo, v sodelovanju z lokalno skupnostjo, tistim, ki jim je voda uničila bivališče, lahko čim prej ponudili nadomestno. »Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena v to, da nihče ne bi dlje časa živel v improviziranih domovih ali nemara v šotorih. Normalna bivališča nam je uspelo poiskati za vse ukrajinske begunce, prepričan sem, da nam ji bo tudi za naše ljudi,« je dejal Matic Slapšak, predstavnik Rdečega križa. Nujna pomoč v obliki hrane in vode, potrebščin za otroke, reševalna vozila in medicinska pomoč so konec tedna prihajali tudi od Rdečega križa v drugih državah, pomagale so tako Avstrija, Hrvaška kot Poljska in Madžarska.

Za prostovoljca je potrebna prijava

Na nekaterih območjih, kjer je voda odtekla, so se prostovoljci Karitasa že lotili čiščenja stanovanjskih prostorov posameznih gospodinjstev. Na spletni strani imajo prijavni obrazec za tiste, ki bi radi pomagali. Tudi oni prosijo, naj se nihče ne odpravlja pomagat na lastno pest, kajti delati je treba načrtovano in poskrbeti za varnost. Prijave za prostovoljce zbirajo tudi pri Adri in Slovenski filantropiji.

Humanitarne organizacije so odprle zbirne centre za pomoč ljudem na prizadetih območjih. FOTO: Blaž Samec

Kar zadeva materialne dobrine, so zdaj najbolj dobrodošli pakirana hrana, ki je ni treba hladiti, higienski pripomočki, čistilna sredstva, posteljnina in brisače. Kasneje bodo zbirali še kuhinjske pripomočke. »Seveda pa bo za prizadete v poplavah najbolj potrebna velika finančna pomoč, da si bodo lahko sami kupili opremo in obnovili stanovanja,« pojasnjuje Mojca Kepic iz Karitasa, kjer finančna sredstva že aktivno zbirajo, čez konec tedna so po prvih podatkih zbrali 143.000 evrov.

Tudi Krašna pravi, da bo v prihodnjih dneh ključna finančna podpora. »Ljudje bodo potrebovali denar za popravila hiš. Koliko jim bomo humanitarne organizacije lahko pomagale, bo odvisno do tega, koliko bomo zbrali.« Na Zvezi prijateljev mladine ugotavljajo, da bodo potrebni milijoni, da bodo ljudje obnovili poškodovana bivališča. »Deset milijonov evrov, ki jih je vlada namenila za Rdeči križ in Karitas, bo porabljenih za najnujnejše potrebščine. Skrbi me, da bo pomoč, ki bo prišla iz Evropske unije, zadostovala le za obnovo javne infrastrukture, ljudje pa se bodo morali pri obnovi in popravilih znajti sami. Vprašanje je tudi, koliko podjetij – marsikatero ima samo veliko škode – bo sploh lahko pomagalo z donacijami. Zbrana sredstva bomo humanitarne organizacije zato usmerjale v sanacijo domov. Ampak toliko denarja, kolikor ga bo potrebnega, bo zelo težko zbrati,« še pravi Krašna.