Po silovitih poplavah, ki so prizadele državo, se danes hidrološke razmere umirjajo, so pa zato vse bolj vidne obsežne posledice ujme, grozijo tudi zemeljski plazovi.

Ena najbolj prizadetih regij je Koroška. Črna na Koroškem je po več dneh k sreči znova dostopna tudi po tleh; reševalcem je namreč uspelo utrditi zasilno makadamsko pot iz smeri Šoštanja, po kateri lahko do kraja dostopajo terenska in intervencijska vozila. Po tej poti bodo potekale evakuacije in nujno potrebna oskrba. Po informacijah domačinov je z dela Črne na Koroškem možen dostop tudi do Mežice, čeprav je cesta v slabem stanju. Nato pa je pot naprej za zdaj mogoča preko Avstrije.

Pred tem so vzpostavili dostop po zraku, šest helikopterjev zagotavlja prevoze nujne opreme. Na območju je sicer spet začela delovati mobilna telefonija, kar pomeni veliko pridobitev za prizadete ljudi.

Jutri v Črno sto pripadnikov Slovenske vojske

Kaj ljudje v s katastrofalno ujmo prizadeti Črni na Koroškem ta hip najbolj potrebujejo? »Signal mobilne telefonije je najbolj nujen, da se lahko povežemo z zunanjim svetom in med seboj, da lažje organiziramo delo. Seveda bo dela ogromno, preden bomo vsaj za silo vzpostavili normalne razmere, vse to bo iz dneva v dan lažje,« je za Delo povedala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Napoved, da jim bo jutri prišlo na pomoč sto pripadnikov Slovenske vojske, je veliko olajšanje za vse tamkajšnje ljudi, ki so že pošteno utrujeni, saj že več dni delajo brez prestanka. 

Civilna zaščita je ojačala štab na Koroškem, tja so premestili nekaj vojakov, a se zavedajo, da glede na razmere na območju takšna pomoč ni dovolj. »Ljudje v Črni se glede na razmere dobro držijo, Korošci so to, žilavi ljudje. Situacija je res grozna, ni le Črna odrezana od sveta, tudi znotraj Črne so določeni predeli povsem odrezani in se je nemogoče prebiti do njih. Prej smo jim peljali 500 štruc kruha in kar veliko smo jih odpeljali nazaj, ker jih ni bilo mogoče dostaviti do vseh ljudi,« nam je na letališču v Slovenj Gradcu povedal pripadnik letalstva Slovenske vojske, ki je danes že večkrat letel v Črno in nazaj. 

Po besedah Srečka Šestana upajo, da bodo znova uspeli omogočiti prevoznost ceste v Luče in zagotoviti povezave tudi z zgornjim delom Savinjske doline. Razmere v Zgornji Savinjski dolini namreč ostajajo kritične. Več kot 100 ljudi noči ni preživelo doma, plaz, ki je že v soboto odnesel več hiš, pa se je dodatno utrgal v zgornjem toku in ogroža, da bo odnesel še dve hiši, pravi župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki prosi za izdatnejšo pomoč vojske.

Arso je za današnji dan rdeče opozorilo objavil za območja ob tokovih Mure, Drave in Save. Po podatkih njegovega oddelka za hidrološko prognozo je Mura v Gornji Radgoni v jutranjih urah še nekoliko narasla. Pretok se bo v prihodnjih urah predvidoma ustalil, vendar še ne bo začel upadati.

Ob Muri še ne bodo mirno spali

Vodarji, gasilci in pripadniki civilne zaščite so ob pomoči helikopterja SV zamašili luknjo v visokovodnem nasipu, zaradi katere je grozilo, da bo poplavilo Dolnjo Bistrico, če bi prišel poplavni val in zrušil še daljši del nasipa, pa bi lahko bilo pod vodo kar nekaj vasi - tri Bistrice, Hotiza, morda tudi Melinci in Črenšovci.

Po besedah črenšovske županje Vere Markoja so se sicer sinoči potem, ko je voda prebila nasip, odločili za evakuacijo vseh štiristo prebivalcev Dolnje Bistrice, vendar jih je kakšnih sedemdeset ostalo na svojih domovih. Drugi so noč, kljub temu, da je občina zagotovila prenočišča v telovadnicah in krajevnih dvoranah, prebili povečini pri svojcih v manj ogroženih bližnjih krajih.

Zaradi zelo močnega toka Mure in zaradi njenega nadaljnjega naraščanja so imeli pristojni veliko težav, preden so prebit del nasipa uspeli zamašiti. Na koncu jim je uspelo z velikimi vrečami suhega betona, ki sta jih v vrzel polagala dva bagra, in s polaganjem težkih betonskih blokov, ki jih je na kraj preboja nasipa prenašal helikopter slovenske vojske.

Vodni nasip pri Dolnji Bistrici je popustil v soboto pozno popoldne, in kot je danes ob ogledu povedal Marjan Šarec, so delavci delali celo noč. Zjutraj je začel pomagati tudi helikopter, danes je prišel na pomoč še helikopter s Hrvaške. »Tako da sta zdaj aktivirana dva helikopterja za prenašanje težkih betonskih blokov, s katerimi ekipe zapirajo nasip,« je dejal Šarec in dodal, da se je voda razlila v velikem obsegu. Nasip je popustil v dolžini skoraj 20 metrov in tudi višina je precej velika.

Domačini so lahko po njegovih besedah pomirjeni. »Pomurski regijski štab civilne zaščite dela odlično, prebivalke in prebivalci so lahko pomirjeni, da delamo vse, kar je v naši moči,« je dodal. Opozoril je, naj se ljudje nasipu ne približujejo.

Toda če bo reka še naprej tako visoka - danes je dosegla rekordne pretoke in višino gladine - prebivalci Dolnje Bistrice tudi nocoj ne bodo mirno spali. Na njihovem območju je namreč protipoplavni nasip zelo nizek, slab in od dolgotrajnega deževja razmočen, sedaj pa je njegova krona še močno poškodovana od gosenic bagrov, ki so na kraj preboja dovažali vreče z betonom.

Gorski reševalci so imeli pomoč in veliko dela

Gorskim reševalcem so danes na terenu priskočili na pomoč tudi z društev GRS, ki niso na ogroženem terenu. Večje število gorskih reševalcev GRS Tolmin, GRS Kranj in GRS Škofje Loke danes na območju poplav okoli Škofje Loke v sodelovanju s Slovensko vojsko, vozili in helikopterji Slovenske vojske pomaga pri evakuaciji ljudi in pri razdeljevanju najnujneših potrebščin, hrane in vode, vsem ki to potrebujejo.

Prav tako so aktivirani reševalci letalci GRZS, ki s helikopterji Slovenske vojske in Policije pomagajo pri evakuaciji najbolj ogroženih. Na Črni na Koroškem je starejši gospod doma padel in si zlomil kolk. Ker je bila voda pod blokom previsoka za iznos, je gorskim reševalcem in posadki policijskega helikopterja na pomoč priskočil tudi bager, ki je ponesrečenega, skupaj z reševalci dvignil do višine od koder so ga lahko povitlali v helikopter, ki ga je nato odpeljal v bolnišnico v nadaljnje zdravljenje.

V Spodnjem Podravju še razlivanja Drave, v Zgornjem težave s plazovi

V Podravju, ki jo je ob tokratni ujmi v primerjavi z nekaterimi drugimi območji odneslo še dokaj dobro, kljub dodatnemu deževju reka Drava večinoma ostaja v svojem koritu. Nekaj razlivanj je bilo v njenem spodnjem toku vse do Ormoža, kjer težave povzročajo predvsem pritoki, ki še povečujejo njene pretoke. V zgornjem delu težave povzročajo plazovi.

Trenutno pretok Drave na območju jezu Markovci znaša nekaj več kot 1600 kubičnih metrov na sekundo, kar po besedah vodje ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Draga Murka pomeni, da se je ponoči povečal za okoli 300 kubičnih metrov. Kot je dejal za STA, se zaradi tega povišani vodostaji ne umikajo tako hitro, kot so pričakovali in bi si želeli.

Kljub vsemu pričakuje, da glede na vremensko napoved dodatnega poplavljanja reke ne bo. Drava je za zdaj v spodnjem toku poplavila predvsem kmetijske in travniške površine, a tudi okoli sto hiš in drugih objektov na območju Markovcev, Nove vasi, Gajevcev, Placerovcev, Formina in Osluševcev. Za zdaj z izjemo Dolan, kjer želijo preprečiti nadaljnjo škodo, vode še ne izčrpavajo.

Alarmantno stanje v Mežiški dolini

Iz občinske uprave občine Mežica so včeraj pozno zvečer sporočili, da je pri njih stanje alarmantno, ker je Reka Meža spet prestopila bregove in začela poplavljati. Napovedali so evakuacijo približno 100 ljudi v Športno dvorano Mežica.

V okoliških hribih se tudi konstantno sprožajo plazovi, zaradi česar je ogroženih več stanovanjskih hiš. Na pomoč je k njim prišla tudi vojska, ampak, kot pišejo v sporočilu, trenutno potrebujejo še bistveno več pomoči.

Veliko ljudi izven Mežice nima podatkov o svojcih in na splošno ne ve, kaj se dogaja v kraju zaradi omejene telefonske in internetne povezanosti. Komunikacijski kanali so zelo oteženi oziroma prekinjeni, vzpostavili se bodo takoj, ko bo mogoče. Trenutno ima večina občine električno energijo, vendar priporočajo vsem občanom, da preventivno napolnijo telefone, svetilke, baterije itd. Sporočajo tudi, da sta Cesti Mežica – Črna in Mežica – Prevalje sta neprevozni. Cesta Mežica – Pliberk je prevozna preko Rehta.

Prvo prednost ima prevoznost

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je danes dopoldne sestala s predstavniki družb Dars, SŽ – infrastruktura, DRI – družba za razvoj infrastrukture ter Direkcije za infrastrukturo.

Na sestanku so se dogovorili, da se prioritete na področju državne infrastrukture z največjo naravno nesrečo v Sloveniji bistveno spreminjajo. Prvo prioriteto ima prevoznost do vseh krajev v Sloveniji.

Ustavili bodo vse nenujne investicije, zato da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. V roku 7. dni morajo DRSI, DARS in SŽ pripraviti seznam nenujnih investicij. Vsa gradbena mehanizacija in vse razpoložljive gradbene in inženirske ekipe bodo namreč usmerjene oziroma prerazporejene na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča.

DRSI v naslednjih 14. dneh ne sme podpisati nobene nove odločitve o izbiri izvajalca in nobene nove pogodbe, s katero bi prevzel nove obveznosti. Enako se priporoča Dars in SŽ. Preveriti je treba tudi vse poplavljene in poškodovane mostove ter cestno omrežje.

Jutri, v ponedeljek, bodo sklicali sestanek z vsemi koncesionarji in drugimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju.

Župan Dravograda pozval delodajalce, naj zaposlenim z odobritvijo izrednega dopusta omogoči odpraviti posledice ujme

Razmere na Koroškem po katastrofalnih padavinah se še ne umirjajo. Še vedno ni nehalo deževati, ponoči so evakuirali več družin, katerih domove je ogrožal plaz. Župan Dravograda Anton Preskavec je zjutraj na družbenem omrežju Facebook objavil odprto pismo predsedniku vlade Robertu Golobu in predsednici republike Nataši Pirc Musar, v katerem poziva, naj se zaposlenim z odobritvijo izrednega dopusta omogoči odpraviti posledice ujme na svojem premoženju in urediti bivanjske pogoje.

»Na Koroškem še vedno dežuje in še vedno smo odrezani od sveta,« je še povedal Preskavec. Komunikacijo jim omogoča satelitska antena, ki so jo prejeli od republiškega štaba civilne zaščite, prav zdaj čakajo na helikopter s še eno, da jo bodo poslali v Črno na Koroškem.

Grozijo zemeljski plazovi

Plazovi med drugim grozijo na območju Slovenj Gradca, Velenja in na Škofjeloškem. Ekipe se bodo skušale prebiti do še vedno nedostopnih krajev in zaselkov, nadaljevala se bodo prizadevanja za vzpostavitev cestnih povezav in druge infrastrukture. V soboto se je s pomočjo Slovenske vojske reševalnim ekipam uspelo prebiti do Črne na Koroškem, kamor so s helikopterji dostavili hrano in najnujnejše potrebščine.

Geološki zavod Slovenije je izdal opozorilo, da danes zaradi velike namočenosti tal ostaja povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov po celotni državi. Kot opozarjajo geologi, naj bodo prebivalci pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. Še posebej naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode.

V Škofji Loki dopoldan posijalo sonce, a posledice ujme še vedno zaposlujejo 260 gasilcev

Kot so sporočili iz Civilne zaščite Škofja Loka, je po vsej škofjeloški občini še vedno na terenu 260 gasilk in gasilcev, na pomoč so prispeli gasilci iz Železnikov, Kranja, Bohinja in od drugod. Na terenu je tudi ekipa Slovenske vojske.

Na terenu je sicer trenutno kar 427 oseb iz različnih strokovnih služb, ki se trudijo pomagati po najboljših močeh. Še vedno je namreč veliko ljudi brez cestne povezave, elektrike, nekateri so tudi brez vode. 

Kdor potrebuje kakršnokoli pomoč ali je pripravljen opravljati prostovoljno delo oziroma bi želel pomagati materialno, naj se obrne na info@skofjaloka.si, še vedno je na voljo tudi intervencijska številka 040 390 112.

Gorenjo vas še vedno ogrožajo plazovi, nekateri kraji še vedno odrezani

Na območju občin Žiri in Gorenja vas-Poljane na Škofjeloškem po petkovih poplavah številne hiše še vedno ogrožajo plazovi. V Gorenji vasi zato nekateri prebivalci ostajajo evakuirani, številni kraji so na tistem območju odrezani od sveta. Medtem so s polovičnimi zaporami znova uspeli vzpostaviti cestno povezavo od Žirov do Škofje Loke.

Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Gorenja vas-Poljane Roman Kokalj je danes za STA povedal, da največje težave povzročajo plazovi, ki še vedno ogrožajo nekatere hiše, takšnih je v občini od 10 do 12. Nekateri prebivalci so zato še vedno evakuirani - nekateri so pri sorodnikih, drugim so uredili začasno nastanitev. Nekateri domov niso želeli zapustiti.

Zaradi odtrganih cest je 13 krajev še vedno nedostopnih. Med njimi je Kokalj naštel Smoldno, nekaj cest je odtrganih tudi v naselju Stara Oselica. Zaprta ostaja cesta do Delnic in proti Javorjem, saj je odneslo most. Upajo, da bo vojska tam pomagala zagotoviti pontonski most, sicer bodo prevoznost morali urediti sami.

Na območju občine Medvode se je ponoči sprožilo kar nekaj novih plazov, največ na območju Polhograjskega hribovja. Naselje Osolnik je še vedno nedostopno, a je na vseh ogroženih območjih vzpostavljen kontakt s prebivalci. Na območju medvoške občine medtem odpravljajo posledice ujme.

Zaradi zalite kleti in pritličja so morali v Psihiatrični bolnišnici Begunje bolnike preseliti ter bolnišnico zapreti. Zaenkrat še ni jasno, kdaj bo edina psihiatrična bolnišnica na Gorenjskem spet lahko začela z delom. Trenutno poteka čiščenje prostorov in odvoz velikih količin uničene opreme.

V Celju odpravljajo posledice

Razmere v Celju so se povsem umirile, pospešeno poteka sanacija škode, zaprtih ostaja nekaj mostov in cest. Savinja je v Laškem začela upadati, še vedno pa glavna cesta tako iz Celja kot iz Rimskih Toplic ni prevozna. Celje jo je v tokratnih poplavah na račun izvedenih protipoplavnih ukrepov odneslo dobro, je v ocenil župan Matija Kovač. Pretok Savinje je močno upadel že v soboto, danes pa še vedno ostaja zaprtih nekaj mostov in cest.

Zaradi prekomerno naraslih Save in Krke se stanje na Brežiškem ponoči ni poslabšalo. Obe reki upadata. Loče ob Savi so še vedno v glavnini poplavljene, v Krški vasi, na Čatežu ob Savi in v Termah Čatež pa imajo težave s podtalnico. To sicer prečrpavajo, potrebujejo pa več močnejših črpalk.

V Savinjski dolini zagotavljajo cestne dostope, zaradi dežja še vedno novi plazovi

V Savinjski dolini danes zlasti zagotavljajo cestne dostope. Savinja nekoliko odteka, a še vedno dežuje. Na pomoč prebivalcev bo danes prišla tudi vojska, tam so že številni prostovoljci. Medtem so tujcem uspeli zagotoviti odhod. Povsod se pojavljajo številni plazovi.

Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek je za STA dejal, da je njihova prioriteta danes zlasti vzpostavljanje dostopnosti do Luč in Solčave. Do teh občin so se v soboto sicer uspeli prebiti prek Jezerskega. Poskušajo zagotavljati tudi elektriko, zlasti z agregati, in prepustnost vodotokov, zato odstranjujejo naplavine Savinje, zlasti v bližini mostov.

Pomoč bo zagotavljala tudi Slovenska vojska z več deset pripadniki. »A dokler voda ne odteče, veliko ne moremo,« je dejal Melanšek.

Zaradi poplav in plazov so še vedno zaprte številne ceste na severno Primorskem, Koroškem, Štajerskem, v Zasavju in v Osrednji Sloveniji. Med drugim so popolnoma zaprte ceste med Celjem, Laškim in Radečami, pa tudi relacije Ljubljana-Litija-Zagorje-Hrastnik-Zidani Most, Hrastnik-Marno-Rimske Toplice in Trebija-Žiri-Rovte. Prav tako so zaprte ceste od Mežice in od Šoštanja proti Črni na Koroškem, Dobrova-Polhov Gradec-Ljubljanica, Preddvor-Jezerski vrh, Begunje-Tržič, Ljubno-Solčava ter od Kamnika proti Kamniški Bistrici in proti Gornjem Gradu. Je pa ponovno odprta štajerska avtocesta med Ljubljano in Mariborom.

Mariborski policisti pričakujejo upoštevanje znakov

Policisti sicer naprošajo vse voznike, ki prehajajo državno mejo v Mejah in Paradižu, da uporabijo cesto čez Veliki Okič - v smeri Leskovca in naprej proti Vidmu, ne pa poti skozi naselje Gradišče, kjer je cesta zaprta zaradi poplav (kamor jih običajno vodijo navigacijske aplikacije).

Vse voznike tudi pozivajo naj upoštevajo prometno signalizacijo in navodila policistov ter ne vztrajajo z vožnjo, če vidijo, da je cesta poplavljena ter se po nepotrebnem ne izpostavljajo nevarnosti. Zaradi nevarnosti plazov, posedanja cestišča ali poplav je trenutno zaprtih več lokalnih in regionalnih odsekov: Ruše - Lovrenc na Pohorju (pred naseljem Činžat), Majšperk - Stanečka vas,  Vosek- Jurovski dol, cesta pred MP Plač in druge.

Gorenjsko napajajo agregati

Na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska je bila ob 12. uri prekinjena oskrba z električno energijo 260 uporabnikom, na 18 transformatorskih postajah.

Ekipe so v soboto v večernih urah zagotovile zasilno oskrbo prizadetim uporabnikom s štirimi agregati. Z agregati so bile tako dodatno oskrbljene transformatorske postaje Brode, Gaberk, Šefart (proti Zmincu). Že dopoldan so bile z agregatom oskrbljene vasi Na Logu, Log, Gabrska gora, Kovski in Valterski vrh.

Danes so bile v jutranjih urah vse razpoložljive ekipe skupaj s podizvajalci spet na terenu in vzpostavljale zasilno oskrbo z novimi štirimi agregati. Takoj, ko bo omogočen dostop do odrezanih lokacij, bodo vzpostavili zasilno oskrbo transformatorskih postaj v Poljanski dolini: Sv. Peter, Krmelj. Vasem med Praprotnim in Lavtarskim vrhom bodo prav tako danes omogočili zasilno oskrba s pomočjo agregata - na tem področju je bila oskrba z elektriko prekinjena zaradi dreves, ki so se podrla na srednje napetostni daljnovod. 

Danes so v dopoldanskih urah stekla tudi prva gradbena dela pri cestišču za zgraditev novega 20-kilovoltnega kablovoda v Zmincu, ki je ključen za zagotovitev oskrbe Poljanske doline.

Varstvo otrok v poplavljenih območjih

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in vodstvi vzgojno-izobraževalnih zavodov urejajo varstvo otrok v občinah po vremenski ujmi. »Predstavnike vodstev vzgojno-izobraževalnih ustanov kot tudi župane in županje občin smo prosili, da za varstvo otrok poskrbijo po svojih najboljših močeh in v čim krajšem času poiščejo nadomestne prostore, da bo varstvo otrok potekalo kar se da nemoteno. Občine lahko za nadomestne prostore uporabijo široko mrežo javne vzgojno-izobraževalne infrastrukture, pri tem pa bo nedvomno pomagal kader nepoškodovanih vrtcev in šol. Vseeno naprošamo, da družine, ki imate možnost, da svoje otroke varujete v zavetju doma, ponudite pomoč pri varstvu otrok tistim, ki te možnosti zaenkrat še nimajo,« so sporočili.