Neomejen dostop | že od 9,99€
Stranka Vesna je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ter predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o največji investiciji v energetiko v samostojni Sloveniji so podprle vse parlamentarne stranke razen Levice, poslanca Svobode Miroslava Gregoriča in nepovezane poslanke Mojce Šetinc Pašek.
Sopredsednik Vesne Uroš Macerl je povedal, da je bila Vesna pred letom dni prva, ki je izrazila pomisleke glede projekta Jek 2, tako glede samih pomanjkljivosti projekta, predvsem pa o tem, da je odločitev vsiljena, saj o projektu nimamo dovolj, predvsem pa ne objektivnih informacij.
»Pred referendumom še vedno nimamo odgovorov na ključna vprašanja o Jeku 2, hkrati pa je pred nami izsiljen referendum, ki je zastavljen na način, da ne dopušča nobene izbire in ne omogoča najširše javne razprave o alternativah,« je povedal Macerl, ki meni, da je referendum prenagljen.
O pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti se tokrat niso pogovarjali z Levico, s katero Vesna vodi pogovore o širšem političnem sodelovanje. Načrtujeta pa obe stranki, vladna in zunajparlamentarna, skupni dogodek v času referendumske kampanje.
Pobudo podpira tudi evropski poslanec stranke Vesna Vladimir Prebilič, ki pa ni član stranke. Prebilič, ki ima do jedrske energije bolj liberalen odnos kot stranka, se bo po besedah strankarskih kolegov v kampanjo proti izgradnji Jeka 2 vključeval, kolikor mu bodo dopuščale obveznosti.
Stranka Vesna svoje argumente gradi na neustreznosti referendumskega vprašanja, ki da je zavajajoče in sugestivno, prav tako pa tudi metodološko neustrezno, na kar je že opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. Referendumsko odločanje po njihovem pomeni uresničevanje ustavne pravice državljanov pri upravljanju javnih zadev in zato je na strani zakonodajalca dolžnost, da zagotovi na vseh ravneh in v vseh vsebinah ustavnopravno skladno, to je svobodno izražanje volje volivcev.
»Vlada, skupaj z NSi in SDS, ki je izsilila referendum, ustvarja utvaro, da imajo ljudje možnost odločanja oziroma vplivanja na odločitev, in to po tem, ko je bilo v projekt vloženih že več milijonov evrov,« meni Macerl. Sopredsednica Vesne Urša Zgojznik pa je opozorila, da je vprašanje v predlagani obliki neustrezno na več ravneh in celo škodljivo. »S stabilno in nizkoogljično energijo se lahko strinja plebiscitarna večina, a ponujanje projekta Jek 2 kot rešitve brez informacij, točnih podatkov in študij je način zlorabe referendumskega vprašanja za izgradnjo objekta, ki bo mogoče čez 20 let začel proizvajati elektriko, ki ne bo poceni, ne bo varna in ne bo stabilna.«
Urša Zgojznik trdi, da je referendumsko vprašanje zavajajoče in sugestivno, saj predpostavlja, da bo Jek 2, o katerem še nimamo informacij, skupaj s preostalimi viri zagotovil stabilno oskrbo z energijo: »Stabilne oskrbe na tak način ne more napovedati nihče. A vsak volivec bo imel pred očmi predsodek, da bo v primeru odločitve proti Jeku 2, ogrožena tudi stabilna oskrba z električno energijo«. Vprašanje je zato tudi metodološko povsem zgrešeno in ne bi bilo primerno niti za resno anketo, saj ni enopomensko, ob tem pa nas postavlja pred odločitev, ki ji pravzaprav ne moremo nasprotovati, še dodaja.
Generalni sekretar Vesne Klemen Belhar je predstavil pravni interes Vesne v postopku pred ustavnim sodiščem. Vesna po njegovem izkazuje pravni interes za vložitev pobude na podlagi svojega programa, v katerem navaja zavzemanje za nizkoenergijsko družbo, temelječo na obnovljivih virih energije, brez bremen za prihodnje rodove. »Odlok in sugestivno vprašanje nam jemljeta možnost enakopravnega izhodiščnega vprašanja v kampanji.«
Pri tem je treba dodati, da stranka Vesna ni bila prva, ki se je v zvezi z referendumom o Jeku 2 obrnila na ustavno sodišče. Kot volivec je državljan Mario Plešej na sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma, ker prav tako meni, da je referendumsko vprašanje neustrezno in zavajajoče. Državljan jedrski energiji ter referendumu o njeni nadaljnji proizvodnji in rabi v Sloveniji a priori ne nasprotuje, vendar meni, da zastavljeno vprašanje na referendumu pomeni »norčevanje politike iz volivcev«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji