Največ zanimanja za jedrske elektrarne je v Evropi

Westinghouse je eden od treh dobaviteljev tehnološke opreme za drugo jedrsko elektrarno (JEK2) v Sloveniji, zgradil pa je tudi prvo jedrsko elektrarno v Krškem (NEK). Kot pravi stroka, večina jedrskega znanja in izkušenj pri nas izvira iz desetletij delovanja te elektrarne. V vsem času ameriška družba zagotavlja tudi jedrsko gorivo, operativno podporo in skrbi za redno vzdrževanje ter nadgradnje.

Kot pravi Elias Gedeon, višji podpredsednik za komercialne dejavnosti v družbi Westinghouse Electric Company, se priložnosti za jedrsko energijo pojavljajo povsod, zlasti v Evropi. Izkušnje z izbiro ponudnikov so med državami različne, najbliže našemu pravnemu sistemu pa je Češka, kjer se je pri izbiri dobavitelja zapletlo. Tega zapleta v Westinghousu, ker je postopek še v teku, ne želijo komentirati. Po mnenju stroke pa bo precej vplival na slovensko izbiranje dobavitelja. V Westinghousu so ob tem prepričani o svojih prednostih.

Kje in kakšni so zdaj Westinghousovi projekti? Ali vidite svetlo prihodnost zase in za druge proizvajalce jedrskih elektrarn v svetu in zlasti v Evropi, kjer se energetska industrija pospešeno spreminja?

Povsod po svetu – zlasti v Evropi – opažamo precejšnje zanimanje za jedrsko tehnologijo, ki ga spodbujajo cilji razogljičenja, energetska varnost, nacionalna varnost, stabilnost omrežja in gospodarstvo. Prizadevamo si za številne priložnosti in verjetno veste, da smo bili izbrani za postavitev treh jedrskih reaktorjev AP1000 na Poljskem. Poleg tega bomo zgradili še dve enoti v Bolgariji. Prav tako imamo pogodbo z Ukrajino za dve enoti in dogovor za sedem dodatnih enot – skupaj torej devet enot AP1000. Priložnosti so tudi na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Slovaškem in seveda v Sloveniji ter v drugih državah. Vendar to ni omejeno le na Evropo. Povečalo se je tudi zanimanje v ZDA in Kanadi. Največ zanimanja pa je v južni in vzhodni Evropi, zlasti zaradi vojne v Ukrajini.

Ali imamo v Evropi previsoke varnostne in druge standarde? Zaradi tega postopki trajajo dlje in so dražji?

Tlačnovodni reaktor AP1000 je eden najvarnejših reaktorjev s pasivnim varnostnim sistemom na trgu. Če se v elektrarni kaj zgodi, se samodejno in varno ustavi brez posredovanja operaterja. Zasnova je fiksna, standardizirana in modularna, z zelo hitrim odzivom na nihanja v omrežju. Pridobil je licenco v ZDA, Veliki Britaniji in na Kitajskem, z regulatorji v Evropi pa sodelujemo pri dokončnem pridobivanju licenc v več državah v regiji. Podobno varne so sicer tudi elektrarne drugih ponudnikov tehnologije, saj so standardi poenoteni.

V Krškem pravijo, da se še vedno zgledno odzivate ob težavah, tudi ko gre za vzdrževanje in varnostne posodobitve. Ali je Westinghouse enako veliko podjetje, kot je bilo, ko je gradilo jedrsko elektrarno Krško?

Še vedno smo Westinghouse, vendar je bila jedrska elektrarna Krško zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekateri od tistih, ki so bili tam, so zdaj upokojeni. Še vedno pa ostajamo trdno zavezani podpori Gen energiji in energetskim potrebam Slovenije.

Jedrsko elektrarno zgradimo in jo tudi podpiramo v celotni življenjski dobi; to je pravi stoletni odnos. Letos je bila jedrska elektrarna Krško za nekaj časa ustavljena, mi pa smo poskrbeli, da je bila čim hitreje ponovno zagnana. Tovrstno podporo zagotavljamo vsem našim projektom, in sicer vsaj 60 do 80 let oziroma za celotno življenjsko dobo reaktorja.

Ali to zagotavljate tudi za nove reaktorje?

Vsekakor. Z lokalno skupnostjo sodelujemo na številnih področjih, ne le med gradnjo. Sodelujemo z dobavitelji in usposabljamo upravljavce novih elektrarn, vzdrževalce in druge, da bi zagotovili, da reaktor deluje po pričakovanjih in s polno zmogljivostjo. To podporo zagotavljamo za vso življenjsko dobo elektrarne.

Katere so vaše prednosti?

Prednosti je veliko. Prvič, tlačnovodni reaktor AP1000 je edina preizkušena 1200-megavatna elektrarna, kar, kot razumemo, želi Gen energija. Na svetu že obratuje šest takih enot, ki postavljajo obratovalne rekorde v razpoložljivosti in zmogljivosti, višji od 93 odstotkov. Dosegamo tudi rekorde pri učinkovitosti industrijskih kapacitet z zelo kratkim ciklom menjave goriva, le 19 dni. Kitajska gradi še dvanajst reaktorjev AP1000, tako da jih bo v državi skupaj šestnajst. Pri tako pomembnem projektu, kot je drugi blok jedrske elektrarne, si verjetno ne želite nepreverjene tehnologije.

Westinghousova tehnologija AP1000 je projektirana, deli in postopki pa so standardizirani, zato lahko sodelujemo s številnimi dobavitelji, tudi s slovensko dobavno verigo. Poleg tega je naš okoljski odtis zelo majhen, zato boste imeli manj opreme in vzdrževanja, kar lahko pomeni nižje stroške gradnje in obratovanja. Reaktor AP1000 se odziva na zahteve omrežja; odzove se z enim megavatom na sekundo ali 60 megavati na minuto, kar je povsem primerljivo s plinskimi elektrarnami, ki najpogosteje dopolnjujejo obnovljive vire energije. To omogoča integracijo jedrske energije in obnovljivih virov energije. V vse projekte, ki jih zasledujemo in izvajamo v Evropi, vključujemo vse dobavitelje, tudi slovenske.

Dobavitelji v jedrski industriji morajo opraviti zahteven in drag postopek certificiranja.

To je res, vendar ima Slovenija že zdaj zelo dobre dobavitelje. Z njimi že sodelujemo zaradi Neka, nekateri med njimi pa so se udeležili naših simpozijev za dobavitelje na Poljskem in drugod. Sestavni deli so enaki, standardi so isti. Slovenski dobavitelji torej ne bodo sodelovali le pri drugem bloku jedrske elektrarne Krško, temveč tudi pri drugih projektih v regiji.

Kako ocenjujete kitajski trg? Ali so zahodne tehnologije tam še vedno konkurenčne? Zakaj vse poteka hitreje in ceneje?

Na Kitajskem obratujejo štiri enote AP1000, gradijo jih še dvanajst. Že pred leti smo jim podelili licenco za našo tehnologijo, vendar le za kitajski trg. Zgradili so štiri enote, mi pa še vedno sodelujemo pri projektih. Tehnologija AP1000 je enaka, vendar ima Kitajska drugačen pristop k projektom. Več delov izdelajo vnaprej, da jih imajo na voljo, ko jih potrebujejo. Čas gradnje so zelo skrajšali, na 48 mesecev. Enote gradijo drugo za drugo, Kitajska ima na voljo veliko gradbenikov, ko jih potrebuje. To bi lahko do neke mere delovalo tudi v Evropi, če bi le gradili elektrarne drugo za drugo.

Temu dajemo največji poudarek, da bi se projekti na Poljskem, v Bolgariji in, upamo, tudi v Sloveniji lahko izvedli čim učinkoviteje. Tudi dobavitelji oziroma podjetja v dobavnih verigah za jedrske projekte bodo občutili pozitivne učinke tega razvoja, ki jim lahko zagotovi posel še za desetletja.

Vsi investitorji trdijo, da je ceneje zgraditi dva reaktorja drugega ob drugem. Ali je tak prihranek mogoče doseči tudi z zaporedno gradnjo nukleark v več državah?

Zagotovo, z opremo, saj je ta povsod enaka. Največje prihranke je seveda mogoče doseči ob hkratnem naročilu več reaktorjev. Ekipe, ki gradijo obrat za obratom, so učinkovitejše. Kot primer bom uporabil Poljsko. Tam bodo zgradili prvo enoto in nadaljevali z drugo, s čimer bodo dosegli znatno zmanjšanje stroškov. Kitajski model ne pomeni le nižjih stroškov, ampak tudi krajši čas gradnje.

Ali ponujate tudi kakšno obliko finančne pomoči?

V Evropi smo opazili željo po finančni pomoči. Ameriška banka Export-Import Bank (ExIm) ponuja dolgoročno financiranje z nizkimi obrestmi za več let, obstajajo pa tudi finančne organizacije, ki komercialnim bankam ponujajo jamstva. Na trgu obstaja veliko drugih oblik financiranja. Običajno začnemo sodelovati z naročniki veliko pred začetkom projekta, da ugotovimo njihove potrebe.

V ZDA, Evropi in drugod obstaja tudi veliko zanimanje za male modularne reaktorje.

Za male modularne reaktorje (SMR) smo zelo zainteresirani. Imamo tudi svoj lastni mali modularni reaktor AP300, ki je pomanjšani reaktor AP1000. Uporablja enako metodologijo licenciranja, enako gorivo in dobavno verigo ter je dejansko manjša različica preizkušene tehnologije AP1000. Seveda je vse odvisno od potreb in za veliko gigavatnih ur je bolj smiselno zgraditi večjo elektrarno.

To je tudi stroškovno učinkovitejše?

V primerjavi z velikimi reaktorji gre pri manjših reaktorjih za manjše kapitalske naložbe, vendar višji izravnani strošek električne energije. Vse pa je odvisno od potreb. Za nekatere kupce so mali modularni reaktorji nadomestilo za majhne premogovne elektrarne. Ravno tako namreč proizvajajo električno energijo in toploto. Mali reaktorji so lahko tudi vir napajanja podatkovnih centrov. Zelo smo navdušeni nad dogajanjem, v ZDA bo več projektov malih modularnih reaktorjev AP300, v Združenem kraljestvu pa smo se uvrstili v ožji izbor organizacije Great British Nuclear (GBN) v postopku izbire tehnologije za male modularne reaktorje.

Omenili ste dobavne verige. So pri azijskih konkurentih bolj razvite kot pri zahodnih?

Naši dobavitelji opreme so na Japonskem, v Južni Koreji, Evropi in Severni Ameriki. Gre za zelo preverjeno dobavno verigo. Pri vseh naših projektih, zlasti v Evropi, poudarjamo lokalni prispevek. Tu je priložnost tudi za slovenska podjetja.

Zdi se, da je prihodnost zelo pisana. Jedrske elektrarne se omenjajo kot proizvajalke vodika in zdravil, pojavljajo pa se zamisli o jedrskih baterijah za vsa prevozna sredstva, tudi v vesolju.

Vse gre v pravo smer, vsaj kolikor vidimo. Reaktorja AP1000 in AP300 lahko vključujeta različne tehnologije. Kitajska uporablja enote AP1000 za daljinsko ogrevanje. Uporabljajo se lahko tudi za razsoljevanje vode tam, kjer je primanjkuje. Poleg tega se lahko enote AP1000 povežejo s sistemom za shranjevanje energije, kot so naše betonske »toplotne baterije«. V njih shranjujemo toploto, ki jo uporabimo, ko jo potrebujemo.

Ali je zaradi vojne v Ukrajini prišlo do težav pri oskrbi z jedrskim gorivom?

Ukrajini dobavljamo gorivo za ruske jedrske elektrarne. V Krško smo gorivo dobavljali tudi v letih, ko Jugoslavija in ZDA nista bili v najboljših odnosih. Smo zasebno podjetje in delamo v korist projektov in držav. To je tudi naša zaveza Sloveniji in jedrski elektrarni Krško.