Letos bo za različne državne prometne infrastrukturne projekte na voljo rekordno veliko denarja, rekordnih 1,167 milijarde evrov. Ne le zaradi proračunskega denarja, ampak predvsem zaradi sredstev iz sklada za popoplavno obnovo in načrta za okrevanje. Največ denarja bo namenjenega železnicam, kjer potekajo projekti prvega investicijskega cikla. »V pripravi za intenziven zagon pa je že drugi investicijski cikel,« poudarjajo na direkciji za infrastrukturo.

Direkcija za infrastrukturo ima v sprejetem proračunu za letos za upravljanje in redno vzdrževanje cest namenjenih 120,7 milijona evrov ter za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest 312 milijonov evrov.

Na zemljevidu predstavljamo nekatere večje investicije državne direkcije za infrastrukturo, ki bodo predvidoma letos končani. Pri tem lahko omenimo 19 milijonov evrov vredno dokončanje kolesarske steze med Mežico in Črno na Koroškem skupaj z rekonstrukcijo regionalne ceste, ureditev ceste Lendava–Pince z gradnjo traktorsko-kolesarske poti v vrednosti sedem milijonov evrov, most čez Kamniško Bistrico v Stahovici v vrednosti 4,8 milijona evrov, obvoznico Mirna na cesti Trebnje–Mokronog v vrednosti 7,5 milijona evrov, predvidoma poleti naj bi bila zaključena gradnja skoraj deset milijonov evrov vredne galerije Šklendrovec na zasavski cesti. Direkcija omenja tudi rekonstrukcijo ceste Žaga–Kobarid (8,5 milijona evrov), gradnjo obvoznice Hrpelj in Kozine (sedem milijonov evrov), krožišče na blejski obvoznici (5,5 milijona evrov) ter rekonstrukcijo brkinske ceste (devet milijonov evrov), če omenimo večje projekte.

infrastrukturni projekti Foto Zx Igd

Odpravljanje ozkih grl na železnicah

Ob drugem tiru Koper–Divača, ki ga gradi 2TDK, država vodi več železniških projektov. Direkcija za infrastrukturo ima tradicionalno še več denarja kot za cestne projekte predvidenega za železniško infrastrukturo. Zanjo je v sprejetem proračunu namenjenih 554,5 milijona evrov, od tega 173,6 milijona evrov za vzdrževanje in zagotavljanje varnosti ter 380,9 milijona evrov za investicije. Od tega je približno 180 milijonov evrov evropskih sredstev. »Investicije v javno železniško infrastrukturo so v zadnjih letih namenjene predvsem zmanjšanju zaostanka pri doseganju parametrov, ki jih tuje železnice že dosegajo, torej predvsem temu, da se odpravijo ozka grla in predvidijo ukrepi, ki omogočajo zmogljivost sedanjega in pričakovanega obsega prometa tovornih vlakov,« so na direkciji za infrastrukturo pojasnili, da je v intenzivnem teku tako imenovani prvi investicijski cikel, v katerem se izvajajo predvsem nadgradnje dosedanjih glavnih prog. Z njimi želijo zagotoviti prevoznost prog in preprečiti zmanjšanje hitrosti zaradi dotrajanosti. V zadnjih letih so bile nadgrajene proge med Pragerskim in Hodošem, odseki proge med Zidanim Mostom in Šentiljem, Kranjem in Jesenicami ter Grosupljim in Kočevjem, kjer pa so bili izvedeni tudi ukrepi za izboljšanje pogojev potniškega prometa. V zadnjem času je bilo zaključenih več obnov železniških postaj, lani, denimo, postaj v Zagorju, Šentjurju, Račah in Lazah.

Reciklaža gradbenih materialov odvisna tudi od naročnikov

Letos se zaključuje obnova postaj v Novi Gorici, Ponikvah, Litiji in Borovnici, zaključen bo nadvoz nad Dunajsko cesto pri ljubljanski železniški postaji ter končana nadgradnja odseka Brezovica–Borovnica.

Večji železniški projekti, ki se letos nadaljujejo oziroma začenjajo, pa sta sklopa B in C pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje, obnove postaj Brezovica, Preserje in Trbovlje, gradnja novega postajališča Vnanje Gorice, nadgradnja železniške infrastrukture na območju Jesenic, Krškega in Sevnice ter modernizacija prog Jesenice–Bohinjska Bistrica, Maribor–Ruše in Sveti Danijel–Prevalje–državna meja.

Investicije v javno železniško infrastrukturo so v zadnjih letih namenjene predvsem zmanjšanju zaostanka pri doseganju parametrov, primerljivih s tujimi železnicami. Foto Jože Suhadolnik

»V pripravi za intenziven zagon je tudi že drugi investicijski cikel, tako imenovana nadgradnja dosedanjih prog,« poudarjajo na direkciji za infrastrukturo. Projekti iz drugega investicijskega cikla so namenjeni za krajše potovalne čase potniških vlakov, tudi s taktnim prometom v primestnem prometu. V tem ciklu naj bi se gradile tudi nove proge za zagotovitev konkurenčnega železniškega prometa. A za te projekte je najprej treba sprejeti državne prostorske načrte. »Zdaj intenzivno poteka državno prostorsko načrtovanje nadgradnje železniškega omrežja v skupni dolžini približno 435 kilometrov oziroma 36 odstotkov vseh železniških prog,« pravijo na direkciji. Pri tem gre za nadgradnje mednarodnih železniških prog, da bodo skladne s standardi TEN-T, nadgradnje primestnih regionalnih prog, z dvotirnostjo in elektrifikacijo, ki bo z vzpostavitvijo možnosti za taktni promet ter ureditvijo postaj in postajališč povečala privlačnost za potniški promet (iz Ljubljane proti Kamniku in Novemu mestu), ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča ter gradnjo novih povezav, to sta vzporedni tir Koper–Divača ter proga do brniškega letališča.

Dars v širitev vpadnice

Tudi Dars ima letos predvidenih več sredstev za investicije kot lani. Družba za avtoceste letos končuje gradnjo vzhodne cevi predora Karavanke, zato bo promet po novem predoru stekel v prvih mesecih prihodnjega leta. Dela, potekajo tudi na severnem delu tretje razvojne osi, čeprav počasneje od začrtane časovnice. »Leta 2024 smo pridobili vsa ključna mnenja za izdajo gradbenih dovoljenj in dve pravnomočni gradbeni dovoljenji. Če ne bo večjih zapletov, pričakujemo začetek gradnje na vseh preostalih odsekih hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem,« pravijo na Darsu.

Kje bodo potekala dela na avtocestah in kje lahko pričakujemo zastoje

Med ključnimi projekti je tudi širitev avtocestne vpadnice v Ljubljano. Dars bo na več odsekih izvajal tudi obnovitvena dela. »Letos bosta prometno najzahtevnejši obnovi na štajerski avtocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami ter na hitri cesti med Nanosom in Vipavo,« je poudarila članica uprave Alenka Muhič.