Prvi na Jadranu bodo pretovarjali z dveh matic hkrati

»Reško pristanišče bo že letos lahko hkrati pretovarjalo kontejnerje z dveh velikih, do 400 metrov dolgih ladij – matic in bo s tem v prednosti pred konkurenčnimi pristanišči v severnem Jadranu.« Tako se je pohvalil Denis Vukorepa, predsednik uprave Pristaniške uprave Rijeka, pred nekaj dnevi, ko so na novi kontejnerski terminal Rijeka Gateway (Zagrebška obala) pripeljali še preostali dve največji možni dvigali za pretovor kontejnerjev z ladij na kopno in obratno.

Denis Vukorepa je takoj dodal, da severnojadranska pristanišča ne tekmujejo več med seboj, ker jim je temeljni cilj razviti in vzpostaviti skupno konkurenčno logistično destinacijo severnoevropskim pristaniščem, ko gre za tovor, ki prihaja v Evropo z Bližnjega, Srednjega ali Daljnega vzhoda. Reško pristanišče bo imelo dva priveza za največje kontejnerske ladje, dolge do 400 metrov, ki pripeljejo do 18.000 kontejnerjev hkrati, v drugi polovici leta 2025, ko investitorji in koncesionarji (konzorcij Maerskov APM Terminals in hrvaška družba ENNA Logic) napovedujejo odprtje novega terminala na Zagrebški obali (Rijeka Gateway – Deep Sea). Nov in sodobno zasnovan terminal bo opremljen z električnim napajanjem privezov in z avtomatiziranim vodenjem dvigal, v prvi fazi bo dolg 400 metrov in bo imel zmogljivost sprejema 650.000 kontejnerjev.

Na Reki lani za 11,8 milijona ton tovora

Reško pristanišče je organizirano nekoliko drugače kot koprsko. Vse terminali upravlja Luška uprava Rijeka, ki je koncesije za opravljanje različnih storitev in upravljanje različnih terminalov podelila 75 koncesionarjem. Največji so naslednji: Janaf na (terminalu za tekoče tovore), Jadranska vrata (kontejnerski terminal Brajdica), Luka Rijeka (terminal za generalne in razsute tovore ter za živino - Raša), Exportdrvo, Šerif Export –​ Import in Rijeka Gateway (kontejnerji na Zagrebški obali).

Drugi tir ne bo čez noč podvojil prometa v Luki

Leta 2024 so na vseh terminalih na Reki pretovorili 11,8 milijona ton blaga (Luka Koper lani 23 milijonov ton), od tega je bilo 5,5 milijona ton tekočih tovorov. Od preostalih tovorov so največ pretovorili na kontejnerskem terminalu Jadranska vrata (Brajdica), kjer so lani pretovorili 409.415 kontejnerjev (Luka Koper lani 1,133 milijona, Trst – 842.000).

Ko je prvi mož reškega pristanišča Denis Vukorepa govoril o tem, da bo pristanišče lahko privezalo dve kontejnerski matici, je seveda računal tudi terminal Jadranska vrata (Brajdica), ki ima na voljo 17 hektarov površine, 630 metrov obale (za eno večjo in eno manjšo ladjo) in je do zdaj edino pretovarjalo kontejnerje na Reki. Lastnika Jadranskih vrat sta ICTSI (s sedežem na Filipinih), ki ima 51-odstotni delež, in Luška uprava Rijeka (49-odstotni delež).

Drugi kontejnerski terminal (Rijeka Gateway) bo s 400 metri obale začel delati v drugi polovici leta 2025 in bo imel na voljo podobno kapaciteto, kot jo ima Brajdica (Jadranska vrata – 600.000, Rijeka Gateway – 650.000). Čeprav je vodstvo luške uprave prepričano, da bi na Reki hitro lahko prehiteli oba večja konkurenta v severnem Jadranu, pa je take napovedi treba jemati z rezervo. Reka bo imela dva kontejnerska terminala, ki si bosta med seboj tudi konkurirala, saj sta v upravljanju različnih (tujih) koncesionarjev.

Samo za en terminal 600 milijonov evrov

Največji napredek na področju pretovora kontejnerjev bodo na Reki dosegli prav s terminalom Rijeka Gateway, o katerem pravijo, da bo tehnološko najsodobnejši v tem delu Evrope. Luška uprava Rijeka poudarja, da bo terminal v največji možni meri zmanjšal vpliv na okolje in prebivalstvo. Celotna investicija v terminal bo znašala približno 600 milijonov evrov, ki so jih in jih še bodo investirali Luška uprava Rijeka, HŽ Infrastruktura, Hrvatske ceste in Rijeka Gateway. Približno dve tretjini (nekoliko več kot 400 milijonov evrov) sredstev je že investiranih, koncesionar Rijeka Gateway pa se je obvezal, da najpozneje čez deset let, morda pa že prej, dogradi še 280 metrov obale ob novem terminalu in zanj nameni 180 milijonov evrov.

Takrat bodo na tem terminalu, velikem 20 hektarov, lahko pretovorili 1,1 milijona kontejnerjev. Če bi dodali še kapacitete drugega terminala na Brajdici, bi imela Reka leta 2030 lahko kapaciteto letnega pretovora približno 1,8 milijona kontejnerjev, kolikor jih bo imel Koper konec leta 2027. Koncesijo so Rijeki Gateway pred nekaj leti podelili za 50 let. Koncesionar ima sto zaposlenih, do konca leta naj bi jih imel 300. Vlaganja v pristaniško infrastrukturo razumejo na Reki kot gibalo razvoja, ne le mesta, ampak celotne Hrvaške.

V minulem finančnem programu je Luška uprava Rijeka za devet infrastrukturnih projektov sofinancirala 152 milijonov evrov, poleg nje pa so zagotovili veliko sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope (80-odstotni delež), ki so jih namenili predvsem za modernizacijo in rekonstrukcijo železniških tirov, železniške tovorne postaje in terminalov na območju pristanišča. Med večje posege štejejo tudi popolno elektrifikacijo obeh kontejnerskih terminalov, ki bo omogočala, da se bodo kontejnerske ladje na privezih lahko priključile na elektriko s kopnega in jim zato v času priveza ne bo treba imeti prižganih motorjev za proizvodnjo elektrike. V reškem pristanišču napovedujejo, da bodo načrt uresničili do konca leta 2027. Če se bo to zgodilo zares, bodo z električno preskrbo ladij za dve leti prehiteli Luko Koper.

V reškem pristanišču poudarjajo, da je luka umeščena tako na Mediteranski TEN-T železniški koridor, od lani pa tudi na dva druga vseevropska TEN-T prometna koridorja: na koridor Baltik–Jadransko morje in na novi koridor Zahodni Balkan–vzhodno Sredozemlje. S takšnim statusom si obetajo še več nepovratnih evropskih sredstev. Poleg vlaganj v obmorske terminale ima Luška uprava Rijeka še logistični terminal Škrljevo na kopnem, kjer na površini 45 hektarjev že skladiščijo tovor. Načrtujejo pa še enega pri Matuljih.

Obsežna vlaganja v železnico med Madžarsko in Reko

Hrvaške železnice veliko vlagajo v obnovo železnice, še posebej med Madžarsko in Kvarnerjem. HŽ Infrastruktura na celotnih 290 kilometrih proge med Madžarsko in Reko obnavlja železniško omrežje. Od tega je dvotirne približno sto kilometrov proge, predvsem med Zagrebom in Madžarsko.

Največje železniško gradbišče na Hrvaškem je med Križevci–Koprivnico in državno mejo (42,6 kilometra), kjer obnavljajo dosedanji in dograjujejo vzporedni tir. Naložba znaša 350 milijonov evrov, gradbena dela naj bi končali še letos. Na odseku Dugo Selo–Križevci (38 kilometrov) je zgrajenih štiri petine del, celotna naložba znaša 193 milijonov evrov, vsa dela naj bi končali sredi leta 2026.

Na odseku Hrvatski Leskovac–Karlovac (44 kilometrov) delajo na osmih etapah, projekt je ocenjen na 361 milijonov evrov. Za preostale tri etape poteka razpis. Dela na treh etapah ocenjujejo na 255 milijonov evrov, konec del pričakujejo leta 2028. Na vseh drugih odsekih šele pripravljajo dokumentacijo. Gre za odseke na dolžini 148 kilometrov in za vozlišče Zagreb. Ocenjujejo, da bi celotno progo med Madžarsko in Reko obnovili v desetih letih.

HŽ Infrastruktura načrtuje, da bo do leta 2035 obnovila in posodobila okoli tisoč kilometrov od vseh 2617 kilometrov tirov. Za to obnovo omrežja pa v prihodnjih desetih letih načrtuje za šest milijard evrov vlaganj. Na dveh koridorjih zdaj izvajajo 15 projektov s pomočjo evropskih sredstev. Za ta dela je skupaj predvidenih 1,67 milijarde evrov vlaganj, od tega dobro polovico (870 milijonov) sofinancira EU, 48 odstotkov (800 milijonov) pa financirajo iz drugih virov. Največ evropskih sredstev je iz skladov ESIF, CEF in iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

Problem povezovanja vlakov med Slovenijo in Hrvaško je, da sistema električne vleke med državama nista kompatibilna. V Sloveniji je sistem na podlagi enosmerne napetosti 3kV, Hrvaška pa ima enofazni izmenični tok napetosti 25kV. Hrvaška bo obnovila tudi dobro tretjino od skupaj 144 kilometrov železniške proge v Istri.