Drugi tir ne bo čez noč podvojil prometa v Luki

Če kdo pričakuje, da bo končanje nove železniške proge med Divačo in Koprom (»drugi tir«) čudežno in samo po sebi že čez leto ali dve podvojilo promet in pretovor v Luki Koper, se je pošteno uštel. Pretovor v Luki Koper se bo leta 2027 najverjetneje povečal le nekaj odstotkov, ne bo bistveno večji, kot znaša njegova rast v povprečju zadnjih deset let. O tem sta prepričana tako predsednik Sekcije pristaniških špediterjev Koper Čedomir Bojanič kot tudi predsednik Zveze pomorskih prometnih agencij iz Kopra Gracijan Necmeskal.

V državnem podjetju 2TDK so zaradi vseh zapletov pri gradnji drugega tira (predvsem tehnične ovire zaradi kraških pojavov pri gradnji predorov) za tri mesece podaljšali rok gradnje novega tira od Divače do Kopra. Pripravljalna dela (izvlečni tir in dostopne ceste do bodočega gradbišča) so začeli že leta 2017, glavna dela za prvi in drugi sklop so oddali sredi leta 2021 in predvideli, da se bodo končala do konca leta 2025. Sredi leta 2024 so tik pred prebojem najdaljših predorskih cevi v kraškem podzemlju naleteli na večje kraške jame. Jeseni lani pa so odkrili še pomike hribine v dolini Glinščice.

Prvi na Jadranu bodo pretovarjali z dveh matic hkrati

Zaradi ovir in zastojev pri delu je naročnik z izvajalci sklenil nov rok dokončanja, to je 31. marec 2026, proga pa bo upravljavcu (Slovenskim železnicam) predana v drugi polovici leta 2026, so nam odgovorili iz 2TDK. Logistična podjetja jo bodo lahko začela izkoriščati leta 2027. Dokler država ob novi progi ne bo zgradila še novega, vzporednega tira (predvidoma leta 2030), bo stara proga še vedno v uporabi, saj bodo na tak način zagotavljali dvotirnost, kar zagotavlja varnost železniške povezave pristanišča.

Namesto 94 bo lahko vozilo 212 vlakov na dan

Iz Slovenskih železnic so nam odgovorili, da zdaj znaša povprečna prepustnost proge 94 vlakov na dan. V to štejejo tudi prazne vožnje lokomotiv, ki so nujne, ker mora pogosto v eno smer (navzgor) vlake potiskati več lokomotiv, ki se potem same brez vagonov vračajo do koprske tovorne postaje pred Luko Koper.

Od prihodnjega leta bo prepustnost vlakov med Krasom in morjem znašala 212 vlakov dnevno. To ne pomeni, da bo že naslednjega dne po njej vozilo toliko več vlakov, pač pa bodo do tega števila potrebovali še najmanj deset let. Največja pridobitev bo, da bodo lahko uvedli kak dodaten potniški vlak, ki jih je bilo do zdaj med Ljubljano in Koprom malo (le trije na dan). Da bo vožnja vlakov zaradi manjšega naklona in krajše trase hitrejša, hkrati bo precej bolj varovala okolje (vodni vir, požarna varnost, hrup). In da bo v primeru nesreče (ali večjih del) na enem tiru vedno ostal še en tir za povezavo.

Na železnicah v drugi investicijski cikel

Skrajnega povečanja števila vlakov ne bi mogli doseči že zato, ker je prepustnost preostalega dela proge do Ljubljane precej nižja od 212 vlakov. Na poti do Ljubljane poteka sanacija proge. Velika ovira je tudi nadgradnja železniške postaje Ljubljana, v načrtu so še nadgradnje postaj v Krškem, Sevnici, Trbovljah, nadgradnja postaje Brezovica in Preserje, nadgradnja postaje Jesenice (ko bodo nekaj časa vlaki proti Avstriji vozili skozi Šentilj). Večja dela na železniškem omrežju skozi Slovenijo bodo potekala najmanj do leta 2028, kar bo tudi po dograditvi drugega tira še vplivalo na obseg prometa po tirih skozi državo.

Že zaradi naštetih del na železniškem omrežju v državi še nekaj let ni mogoče pričakovati bistvenega povečanja vlakovnega prometa.

Zamašek ostaja premajhna tovorna postaja

V Luki Koper opozarjajo, da je država pozabila na rekonstrukcijo tovorne postaje, ki je umeščena med nastajajočim novim tirom in pristaniščem. Ta postaja je že ob sedanjem obsegu pretovora ozko grlo. Čez dve leti zgrajeni drugi tir že zaradi tega ozkega grla ne bo mogel iz pristanišča prevzeti dodatnih vlakov, zato bo imela nova proga do Divače pomanjkljivost, za katero še ni jasno, kdaj jo bodo odpravili.

Iz Luke Koper potuje dnevno v povprečju 60 tovornih vlakov. Luška uprava ne ve, kdaj bodo lahko mimo tovorne postaje peljali več vlakov. »Ustrezna železniška infrastruktura je ključni element logistične verige in je pogosto jeziček na tehtnici pri izbiri najprimernejše transportne poti. Partnerji pričakujejo zanesljivost storitve, razumen tranzitni čas in konkurenčno ceno, ki je odvisna od možnosti sestavljanja daljših vlakov,« odgovarjajo iz uprave Luke Koper.

Slabša napoved za gradnjo stavb, infrastrukturna malha rekordno velika

Še leta 2018 je iz Luke šlo 59 odstotkov blaga po tirih in 41 odstotkov po cesti, lani decembra pa se je razmerje obrnilo, saj je potovalo že 51 odstotkov tovora po cesti in samo 49 odstotkov še po tirih. To je tako z okoljskega kot komercialnega stališča negativen trend, ki bi ga morali popraviti z vlaganji države v posodabljanje železnic, pričakuje predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Z vlaganji v železnico bi blažili preobremenjene ceste. Še najbolj nujna se jim zdi čimprejšnja posodobitev tovorne postaje, zato da bi drugi tir sploh polno deloval in da bi jim to omogočilo sestavljanje daljših vlakov.

Do 2028 ne bo bistvenega napredka na tirih

Predsednik Sekcije pristaniških špediterjev Čedomir Bojanič pravi, da je v zadnjem času prezasedenost tirov manjši problem za pristanišče, kot je dogajanje zaradi geopolitike (ovirana plovba skozi Sueški kanal, vojne, carine, ohlajanje gospodarstva v Evropi ...). »Zaradi razmer na železnici nismo izgubili toliko posla kot zaradi prej naštetih razlogov. Dograditev drugega tira ne pomeni, da bomo imeli že naslednje leto trikrat več tovora. Na to, kam gre določen tovor, vpliva veliko različnih dejavnikov. Pričakujem, da bo rast pretovora podobna povprečni letni rasti zadnjih deset let. Bi pa brez vlaganj v železnico veliko tovora izgubili in s tem prednost v primerjavi s konkurenco,« meni Bojanič.

Predsednik Zveze pomorskih prometnih agencij Gracijan Necmeskal pa pravi, da je že obrnjeno razmerje v deležu pretovora med cesto in železnico dovolj poveden podatek o tem, kako država zaostaja na področju železnic. »Po cestah ni mogoče prepeljati vseh tovorov. Daljši vlaki prispevajo k ohranjanju konkurenčnosti in komercialni prednosti. Trgovska veriga Lidl, na primer, iz Kopra z ladjarjem Tailwind (četrti največji, ki pristaja v Kopru) v Avstrijo prepelje ne leto 82.000 TEU z vlaki. Mislim, da vseh teh kontejnerjev nikakor ne bi mogli peljati s tovornjaki. Že tovornjakov ni toliko prostih, pa še gneča na cestah bi bila neznosna. Vsaj do leta 2028 ne bo bistvenega odstopanja pri povečevanju pretovora. Kar veliko let bo še minilo, preden bodo zasedene vse zmogljivosti novega tira,« je prepričan Gracijan Necmeskal.