Neomejen dostop | že od 9,99€
Poslanci državnega zbora so s 65 glasovi za in sedmimi proti sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2).
Vlada razume pomen jedrskega programa v Sloveniji, zato je tudi pripravila resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije. Vzpostavljena je primerna infrastruktura, tudi kadrovska, tako v vladi kot drugih organizacijah, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Projekt JEK2 potrebuje nacionalni konsenz, pri tem pa je nujna transparentnost. Politika je enotno za referendum in pospešitev postopkov, z izjemo Levice.
Zvonko Černač (SDS) je opozoril na več kot 40-letne dobre izkušnje z jedrsko energijo. Vsi nasprotniki navajajo napačne argumente. Odlaganje referenduma pomeni odlaganje aktivnosti, razmere pa kažejo, da je treba postopke pospešiti. Ker nismo samozadostni, del energije že uvažamo, ko bo ustavljen Teš 6, bomo uvažali še več, vsi pa se spomnimo energetske krize in tedanjih cen. Slovenija brez jedrske energije ne more zagotavljati stabilne oskrbe, je poudaril Černač.
Sedanje cene iz NEK so druge najcenejše v Sloveniji, le za hidroenergijo. Opozoril je, da bo JEK2 delovala vsaj 60 let. Finančna konstrukcija JEK2 se lahko sesuje le tako, da se bodo »podnebni lunatiki« odločili za kupone, kot jih imamo v primeru premoga.
Slovenija ima z jedrsko energijo dobre izkušnje, je poudaril tudi Janez Žakelj (NSi). Opozoril je na taksonomijo zelenih naložb, ki med zelene uvršča tudi jedrsko energijo. Gradnja JEK2 je ključna za slovenske cilje razogljičenja, zato je treba postopke pospešiti. Jožef Horvat je dodal, da ima jedrska energija najnižje emisije ogljikovega dioksida, nižje od sončnih in vetrnih elektrarn. Zeleno so obarvane države, ki uporabljajo jedrske elektrarne in hidroelektrarne. »Bomo naredili enako napako kot Nemci?« je vprašal in opozoril, da gre pri referendumu za izhodišče za pripravo vseh dokumentov, na katerih bo temeljila odločitev, ki šele pride. Janez Cigler Kralj pa se je zavzel možnost zasebnih vlaganj v projekt, kar bi zmanjšalo tveganja za korupcijo.
Jedrska energija pomaga pri blaginji družbe, javnosti pa je treba predstaviti vse podatke. Brez jedrske energije bo Slovenija težko dosegla cilje razogljičenja, je Meira Hot predstavila stališče SD. Ob tem pa je opozorila na pomanjkanje informacij, zlasti o rokih gradnje, o ceni projekta, o odpadkih, o vplivu na druge naložbe in podobno. Zavrnitev na refendumu bi pomenila, da se na krizne razmere ne bi mogli odzvati tako hitro kot smo se v pretekli energetski krizi. V SD ob tem vladi nalagajo, naj v kampanji predstavi vse podatke, saj je javnost precej neinformirana in mogoče ne more dati pravega signala.
Matej Tašner Vatovec (Levica)pa je opozoril, da se naročnik projekta že desteletja ukvarja s študijami, zato zdaj referendum ni potreben. Gen energija je v kampanji že porabila 1,5 milijona evrov, je dejal. Sprejemanje resolucije je bilo nenavadno, referendumsko vprašanje pa je sugestivno, saj gre le za ali proti gradnji JEK2. Živimo v kritičnih razmerah in spraševanje ljudi o tako velikem projektu je neodgovorno, je dejal Vatovec. Dodal je, da je vlada popolnoma obšla scenarij, v katerem bi Slovenijo napajali izključno obnovljivi viri. Nikjer ni zagotovila, da bo jedrska energija zares stabilna.
Na referendumu odločamo le o tem, ali želimo investirati v informacije o projektu JEK2, ne neposredno o projektu, pa menijo v Svobodi, je povedal Teodor Uranič, kjer prav tako poudarjajo dobre izkušnje z jedrsko energijo v Sloveniji. Aleš Rezar je opozoril, da je govoriti o konkurenčnosti cen elektrike iz JEK2 neodgovorno, saj tega ne more nihče napovedati. Slovenija je že zdaj uvozno odvisna, po ustavitivi Teša 6 in NEK pa bi bili kar 80- do 90-odstotno odvisni, kar pomeni postopen, a zanesljiv bankrot države. Ocenil je, da alternativ ni veliko, prav tako pa ne dvomi, da bo politika o smiselnosti projekta ljudi vprašala znova, če se bodo pokazale težave.
Nataša Avšič Bogovič pa je opozorila na to, da je prvo referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala SDS, vsebovalo gradnjo JEK2, po posvetu vseh poslanskih skupin pri predsedniku vlade, pa so vprašanje spremenili tako, da ne vsebuje več gradnje. Pozitivni izzid referenduma pomeni le soglasje k izvedbi projekta, to pa najprej pomeni pridobitev vseh informacij, ki so ključne za končno odločitev za dejansko gradnjo.
Več poslancev je opozorilo na slovensko nasprotovanje vsem virom energije, Soniboj Knežak je denimo opozoril, da smo Dunaju plačali ogrevanje, ko smo za tono odpadkov plačali 170 evrov.
Bolj ko bo država, ki se najceneje zadolžuje, vključena v projekt, nižja bo cena, je povedal Danijel Levičar iz kabineta predsednika vlade. Opozoril je, da je že precej podatkov na voljo, za vsakega, ki jih hoče videti. Tudi če bo odgovor ne, je referendum smiselno izvesti čimprej, saj prihranimo 150 do 200 milijonov evrov. Če bo odgovor da, pa bo vlada lahko pospešila projekt.
Tomaž Lah je opozoril, da so nasprotniki samo proti, ne povedo pa, kaj bi bila alternativa. Ne more si zamisliti, da bi namesto jedrske elektrarne postavili več polj vetrnic. Te bi doživele verjetno še hujše nasprotovanje.
Skupina strokovnjakov in predstavnikov civilnodružbenih organizacij je pred sejo DZ poslance pozvala, naj zavrnejo odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). Če referendum bo, se bodo nekatere nevladne organizacije vključile v kampanjo, to pa pričakujejo tudi od vseh parlamentarnih strank.
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je v izjavi za javnost v Ljubljani opozorila, da imajo poslanci danes na mizi »sugestivno in manipulativno« referendumsko vprašanje, do katerega se je negativno opredelila tudi zakonodajnopravna služba DZ, pa so jo povozili. Skrbi jo, kdo bo nosil odgovornost, če bo šlo kaj narobe s projektom. »Celoten proces močno spominja na projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ponavlja se vzorec ugrabljene države,« je menila.
S tem se je strinjal tudi nekdanji varuh človekovih pravic in predsednik preiskovalne komisije DZ za Teš 6 Matjaž Hanžek. Zagovorniki referenduma bi morali po njegovih besedah najprej povedati, zakaj je tako nujno zapraviti nekaj milijonov evrov za referendum, za katerega pravijo, da ne bo odločal o ničemer. »Če hočejo imeti javno mnenje, naj naročijo javnomnenjsko raziskavo, ki bo mnogo bolje odražala mnenje državljanov kot referendum, ki se ga bo udeležilo tistih 15 odstotkov volivcev,« je pozval.
Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je ocenil, da gre pri referendumu za zlorabo demokratičnega instrumenta. Za resnično demokratično referendum bi morale biti na voljo vse relevantne informacije, nepristranska kampanja, ki je ni pričakovati, »saj je lobi, ki podpira izgradnjo, že pred razpisom referenduma v propagando vložil ogromna sredstva«, ter transparentno ravnanje vseh vpletenih, o čemer pa da tudi ni mogoče govoriti, »saj so mnogi nosilci političnih funkcij, ki podpirajo referendum, vključno s predsednikom vlade Robertom Golobom, povezani z energetskimi podjetji, ta pa bodo z gradnjo Jeka 2 največ zaslužila«.
Pri referendumu gre za manipulacijo, je dejal tudi predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull. Če bo do njega prišlo, bodo v njihovi iniciativi volivce pozvali, da se ga udeležijo in glasujejo proti, s tem pa jasno sporočijo, da se »ne pustimo peljati žejne čez vodo, da ne bomo pristali na tako zlorabo demokratičnih mehanizmov za uresničevanje interesov energetskih lobijev«. Svoje nasportovanje je izrazilo še več drugih govorcev
Slovenija potrebuje jedrsko energijo, kot družba pa imamo dolžnost, da ustavimo širjenje dezinformacij o njej, so se na današnji poziv nevladnih organizacij poslancem, naj zavrnejo odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), odzvali podporniki jedrske energije, zbrani v okviru platforme JedrskaSi.
»Podporniki jedrske energije smo zaskrbljeni nad dezinformacijami, ki jih vztrajno širijo protijedrski aktivisti, v zadnjem času pa spremljamo še poskuse rušenja demokratičnih procesov, ki so jih zahtevali prav oni sami. Ideološko nasprotovanje čistemu in zanesljivemu viru je nestrokovno in škodljivo za družbo,« so v sporočilu za javnost zapisali v JedrskaSi.
Politično soglasje o potrebi po Jeku 2 je bilo po njihovih navedbah doseženo že leta 2005, referendum pa so leta 2015 najbolj glasno zahtevali prav nasprotniki jedrske energije in takratna Združena Levica.
Nasprotnikom jedrske energije v tej luči očitajo, da so v vmesnem času obrnili ploščo in danes poskušajo izpodbiti legitimnost referenduma, ki da je zastavljen točno tako, kot so zahtevali. »Danes so njihove zahteve popolnoma drugačne, saj zahtevajo podatke o dobavitelju in financiranju elektrarne, teh podatkov pa se ne da pridobiti brez večletnega dela na projektu,« so navedli.
Če bi želeli poznati natančno finančno konstrukcijo nove nuklearke, bi moral investitor Gen energija najprej zbrati ponudbe dobaviteljev, za kar na tej točki nima mandata s strani politike, so podčrtali in dodali, da nova elektrarna na tej točki ni niti še v državnem prostorskem načrtu in je torej še vedno v prvi fazi načrtovanja. STA
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji