Trumpova dejanja: ZDA so Dallas, Kitajska pa Lakers

Poteze Združenih držav Amerike glede carin gredo v korist Kitajski, ki bo zapolnila prazen prostor. »Če ponazorim, Kitajska so Lakers, ZDA pa Dallas,« komentira predsednik uprave družbe Triglav skladi Benjamin Jošar. Ta je spregovoril tudi o evropski krepitvi konkurenčnosti in izrazil bojazen, da se zeleni prehod ustavlja zaradi ščitenja avtomobilske industrije.

Carinski ukrepi Donalda Trumpa me niso presenetili, neverjetno pa me je presenetila radikalnost in obseg teh potez, je v Delovem podkastu Moč gospodarstva komentiral Benjamin Jošar. Pri tem ni mogoče ugotoviti namena uvedbe carin: »Agenda predsednika ZDA je, da Amerika spet postane velika. A njegova dejanja vodijo v nasprotno. Carine bodo prizadele ZDA z višjo inflacijo in nižjo konkurenčnostjo gospodarstva. Poleg tega uničuje odnose z zaveznicami, pri čemer je vpliv nanje v teh geopolitičnih razmerah zelo pomemben.« Po njegovem mnenju bo Kitajska zapolnila prostor, ki ga puščajo ZDA. »Vakuum se postavlja zaradi umika ZDA iz mednarodnih institucij in ameriške prekinitve uporabe tako imenovane mehke moči, torej prek pomoči in podobnih programov, kar so doslej vse ameriške administracije precej smelo izkoriščale.«

Na vprašanje, kako naj na Trumpove poteze odgovori Evropa, je sogovornik ocenil, da je edina pravilna pot krepitev čezatlantskega sodelovanja na normalnih temeljih: »Upam, da bomo še bolj okrepili evropsko zavest in evropsko sodelovanje. Rešitev je več Evrope, tako kot predlaga Mario Draghi, ne pa fregmentacija.« Pri tem pa opozarja, da bo zelo težko doseči politični dogovor, kaj pomeni več Evrope in kako to izpeljati: »Načrti Evropske unije so na papirju zelo dobri tako glede dviga konkurenčnosti kot tudi večje obrambne pripravljenosti, a evropski načrti so vedno padli na implementaciji.«

Evropska komisija si je za letošnji načrt dela podčrtala predvsem krepitev konkurenčnosti. Jošar je v podkastu spregovoril tudi o postopkih odločanja v Evropski uniji, ki so »katastrofalno počasni«. Zato bi morali ta del reformirati, saj je to pogoj za uspešnost implementacije bolj ambicioznih programov.

Na vprašanje, ali gresta krepitev konkurenčnosti in zeleni prehod, h kateremu se je EU prav tako zavezala, lahko z roko v roki, je Jošar jasen: »Za višanje konkurenčnosti gospodarstva je maksimalno spodbujanje zelenega prehoda nujno. Prihodnost je zelena, električna, na vodiku. Gospodarstvo, ki mu bo ta prehod uspelo izpeljati, bo bolj konkurenčno. To Kitajska zelo dobro ve. Sicer gradi tudi termoelektrarne, a posvečajo se tudi zelenim tehnologijam od solarne energije do električnih avtomobilov. Trumpova administracija je izjemno kratkovidna, da se odpoveduje področjem, ki bodo v prihodnosti definirala konkurenčnost gospodarstva.«

Carinski ukrepi Donalda Trumpa me niso presenetili, neverjetno pa me je presenetila radikalnost in obseg teh potez, je v podkastu dejal Benjamin Jošar. FOTO: Marko Feist/Delo

Interesi avtomobilskih družb in Evrope niso nujno enaki

Po njegovem mnenju ni prihodnost v avtomobilih z motorji na notranje zgorevanje. A interesi avtomobilskih družb niso nujno enaki interesom Evrope, je opozoril: »Bojim se, da se zeleni prehod ustavlja zaradi ščitenja avtomobilske industrije. To s političnega vidika razumem. Težko je namreč ne ščititi lastne industrije, še posebej, ker je bila v preteklosti tako uspešna, je pomembna in predstavlja velik delež vlaganj v razvoj. A težava je, če so vlaganja na napačnih temeljih in v napačne tehnologije. Zato bi bila malenkostna kreativna destrukcija dobrodošla. Analitiki, ki spremljajo evropsko avtomobilsko industrijo, so si edini, da ta v taki obliki ne bo mogla preživeti ter da bo morala vzpostaviti tako proizvodnjo, da bo lahko izdelovala kakovostne in dostopne električne avtomobile. Brez tega potrošniki ne bodo imeli interesa po električnih avtomobilih in ne bo se gradila polnilna infrastruktura.« Sogovornik opozarja na tveganje, da se želja po debirokratizaciji, ki je sicer nujna, zlorabi za upočasnjevanje reform, ki so potrebne za dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Tudi o slovenskem kapitalskem trgu

Benjamin Jošar je v podkastu spregovoril tudi o tehnološkem zaostajanju Evrope, umetni inteligenci, težavah slovenskega gospodarstva, neupravičeni kritiki do podjetniškega neuspeha ter o pozitivnih spremembah na slovenskem kapitalskem trgu. Med drugim tudi o večjem vlaganju v vzajemne sklade, pozitivni izkušnji z izdajo tako imenovane ljudske obveznice in prihajajočimi individualnimi naložbenimi računi.