»Željo po soinvestitorstvu v drugi blok jedrske elektrarne Krško so izrazili Hrvati, italijanska industrija in, kar je še bolj pomembno, domača industrija. Slednje je zelo dobro in to pozdravljam,« je povedal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan.

»Soinvestitorstvo je smiselno, saj to pomeni razpršitev tveganj. Soinvestitorji, sploh če so zraven podjetniki, bodo poskrbeli za učinkovito vodenje in učinkovit nadzor projekta,« je Paravan povedal na predstavitvi projekta Jek 2 na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije. Odločitev glede finančne konstrukcije sicer še ni sprejeta.

Spomnimo, skupina gospodarstvenikov si želi s Pobudo Jek 2 doseči, da država omogoči gospodarstvu vstopiti v investicijo gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško z lastnimi sredstvi. Pobudo so ta teden predstavili ustanovitelji Pobude Jek 2 Igor Akrapovič, Jure Knez in Radko Luzar.

Če Jek 2 volivci potrdijo, to ne bo dokončna odločitev za gradnjo, ampak mandat Gen energiji in vladi, da z maksimalno resnostjo delata na pripravi vseh podlag za odločanju o projektu Jek 2, je povedal Dejan Paravan. Končna odločitev investitorja bi naj bila sprejeta leta 2028, leta 2033 bi se začelo vlivanje betona za pripravo reaktorske zgradbe, po sedmih letih gradnje pa bi bila priključitev na omrežje leta 2040.

Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan in generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. FOTO: Črt Piksi/Delo  

Tako Paravan kot ekonomist Jože P. Damijan sta se strinjala, da scenarij 100-odstotne proizvodnje iz obnovljivih virov energije ni mogoč. Zavrnitev drugega bloka Jek bi pomenila, da smo se odločili za možnost kombinacije OVE, plina in uvoza, je dejal Paravan. Damijan pa je opozoril, da bi brez drugega bloka postali uvozno odvisni, zanašanje na OVE pa bi bilo tudi precej dražje.

Deindustrializacija Evrope

Damijan je opozoril na visok skok cen energije v Evropi po začetku vojne v Ukrajini, posledično pa se nemško in celotno evrsko gospodarstvo deindustrializira. »Skupaj z nemško se počasi dogaja tudi slovenska deindustrializacija,« je dodal. Šok v proizvodnji slovenske energetsko intenzivne industrije je že večji kot med epidemijo.

Zato je cena elektrike pomembna. Damijan je pojasnil, da večji delež razpršenih OVE vodi k višjim cenam električne energije. Cena elektrike je v Nemčiji višja kot v Sloveniji, ta razkorak pa se še povečuje, saj so se povišale dajatve v Nemčiji. »Nemci morajo s tem, ko so v omrežje dali večji delež sončnih in vetrnih elektrarn, dodatno investirati v omrežje, nadomestne kapacitete, dnevne in sezonske izravnave, za kar potrebujejo plinske elektrarne, drugi faktor pa so še subvencije za OVE, kar povečuje maloprodajno ceno električne energije.«

Damijan je analiziral scenarija energetskega prehoda, kot jih predvideva nacionalni energetsko-podnebni načrt. Vendar Nepn ne zagotavlja razogljičenja, povečuje energetsko odvisnost in Slovenijo izpostavlja strateškim tveganjem, prinaša previsoke stroške, prinaša povečanje dajatev in tudi do dvakrat višje cene električne energije, je naštel: »Nepn vodi v nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva in deindustrializacijo.«