Bruno Glaser: Referendum ne odloča neposredno o JEK2

»Referendum in morebitni negativni izid bi ustavil dinamiko, ki jo poznamo danes, vse se dogaja na polno, ne samo to, kar vidimo navzven. Težko si predstavljam nadaljevanje projekta z negativnim izidom referenduma,« pravi dr. Bruno Glaser, član upave Gen energije, pristojen za projekt druge jedrske elektrarne (JEK2). To bi sicer prineslo veliko energetsko uvozno odvisnost Slovenije, s čimer bi postala izjemno ranljiva za vse krize v prihodnje.

»Vsi, ki delamo na projektu, spremljamo tudi javnomnenjske raziskave in igre, ki se odvijajo, ob tem pa verjamemo v pozitivni izid referenduma,« dodaja Glaser. Če pogledamo splošno, družbeno in politično sprejemljivost, ki bi bila pri negativnem izidu seveda drugačna, bi zagotovo dinamika padla. »Če pa vemo, da jedrska industrija pri nas obstaja že več kot 40 let, da je to posvetovalni referendum in da bo po referendumu jedrska elektrarna v Krškem še obratovala, prav tako reaktorski center v Brinju, strokovnjaki pa bomo še vedno taki, kot smo, ne verjamem, da bi bila to ugasnitev programa. Zagotovo pa bi to bil prehodni pojav, ki bi vplival na projekt,« opozarja.

Glaser pravi, da referendum ne pomeni neposrednega odločanja o projektu JEK2, saj tudi pozitivni izid ne pomeni nujno gradnje. Gre le za to, da pospešijo pripravo vseh dokumentov, da se bomo lahko konec leta 2028 čimbolj pametno in gospodarno odločili.

Dokumentacija bo na voljo

Zdaj je zelo pomembna priprava vloge za državni prostorski načrt. »Prvo pobudo smo dali maja, potem smo imeli več usklajevalnih sestankov in dopolnitev vloge, izvedli revizijo pobude. Trenutno imamo v pripravi novo gradivo, ki ga bomo predali ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sredi oktobra. Pomembno je, da bo to gradivo dosegljivo tudi vsem volivcem, tako strokovni kot laični javnosti,« pravi Glaser.

Pomembna stvar pa je tudi dialog z dobavitelji. Trenutno so v fazi priprave študije izvedljivosti projekta. »Tu bomo dobili še več informacij, s katerimi zmanjšujemo tveganja v kasnejših fazah projekta,« dodaja. Pripravljajo tudi ekonomske analize glede na različne vire financiranja in posojil, da pridejo do končnega zneska, ki je seveda pomemben za tako velik projekt, kot je JEK2.

Gen energija ne more sama

»Gen energija ni sposobna financirati takšnega projekta, pričakujem, da bomo vsi morali bolj poprijeti, tudi vlada,« pravi Glaser. Po njegovem mnenju in mnenju stroke ima Slovenija danes odlično mešanico proizvodnje elektrike. Za prihodnost pa imamo možnost kombinacije nizkoogljičnih virov, še več obnovljivih virov in jedrske energije, kar zagotavlja nizkoogljičnost in stabilnost energetike. »Druge rešitve, poleg kombinacije jedrske energije in obnovljivih virov energije, kot inženir ne poznam,« meni Glaser.

Vse bogate države z visoko dodano vrednostjo imajo tudi izredno visoko porabo električne energije, pravi Bruno Glaser. FOTO: Marko Feist

Sami obnovljivi viri ne zadoščajo. Pri obnovljivih virih energije imamo težavo tako z dnevnim režimom dneva in noči kot sezonskim režimom. Za shranjevanje elektrike še nimamo dovolj zmogljivosti, za sezonsko hranjenje pa še niti pravih tehnoloških rešitev. Želimo pa bogato družbo, ki bo rasla in imela ustrezen BDP. »Vse bogate države z visoko dodano vrednostjo imajo tudi izredno visoko porabo električne energije. Ne moreš se premikati tako, da zmanjšaš porabo in ne vplivaš na druge elemente kakovosti družbe. Če želimo kakovostno oskrbo, potrebujemo tudi stabilne vire,« opozarja.

Bogate države porabijo več elektrike

Dodaja, da obstaja več študij in projekcij, a vse kažejo rast porabe elektrike. »Če bomo ustavili Teš6 leta 2033 ali še prej, jedrska elektrarna Krško pa bo obratovala do leta 2043, bomo leta 2050 več kot 70-odstotno uvozno odvisni. Zdaj pa si predstavljajmo energetsko krizo ali kakšno drugo krizo, ki se vseskozi pojavljajo. Ob takih krizah pozabimo na enotni evropski trg, države zapirajo meje. Če nisi samozadosten, si zelo ranljiv,« pravi Glaser in dodaja, da gredo tudi cene v teh primerih v nebo.

Z negativnim referendumom bi se odpovedali Jek 2

Po Fukušimi so se dobavne verige za jedrske elektrarne začele znova vzpostavljati. Danes imamo tako sprejemljive čase in stroške gradnje. Seveda Evropa zaostaja pri tem za vzhodom. Korejci in Kitajci gradijo bistveno hitreje kot Evropejci. A za nas je pomembno, da se učimo na napakah iz preteklosti. Več ko bo projektov v izvajanju, bolj primerno se bo postaviti v vrsto. V Sloveniji smo bližje češkemu modelu, do konca želimo ohraniti konkurenčnost ponudnikov. Slovenija je sicer podučen kupec, imamo že več kot 40 let izkušenj z jedrsko industrijo.

V Krškem imajo do nuklearke bistveno boljše mnenje kot kjer koli drugje v državi. Lokalno prebivalstvo je 40 let živelo z elektrarno, veliko ljudi dela v njej, vsi vidijo pozitiven učinek na lokalno in širše okolje, vedo, da je ta industrija varna, da nimajo nobenih incidentov.

Izrabljeno gorivo je strateška rezerva

Standardi glede jedrske varnosti so poenoteni. Res pa je, da je jedrska industrija vseskozi pod drobnogledom, vsak dan se zahtevnost standardov povečuje. V nuklearki so tveganje taljenja sredice zmanjšali za 50-krat od začetka obratovanja. Vse, kar se lahko zgodi, je mogoče predvideti, ob tem pa upoštevati vse najslabše scenarije. To seveda draži tehnologijo, zaplete pa tudi postopke. Umeščanje v prostor pred 50 leti je bilo povsem drugačna zgodba.

Jedrska energija za pogoltno obdelavo podatkov

Vsaka elektrarna lahko načeloma uporablja tako imenovano MOX gorivo (reciklirano izrabljeno gorivo), vprašanje je le koliko. Vsi ponudniki ponujajo tudi to možnost. Tu pa je tudi vprašanje ekonomike, zdaj je še vedno ceneje pripraviti nove gorivne elemente kot recikliranje. »A nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, zato imamo izrabljeno gorivo za strateško rezervo. Ogromno materiala, ki je zdaj v izrabljenem gorivu, se bo nekoč dalo uporabiti,« še pove Glaser.