![Ključnega pomena za prihodnost gradbeništva bodo javne investicije, modernizacija procesov in inovacije. FOTO: Tadej Regent](https://www.delo.si/media/images/20250210/1987783.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 14,99€
V Delovem poslovnem centru bomo v obsežni kampanji Gradbeništvo 2025, ki bo v časopisu Delo in na spletni strani delo.si trajala do 26. marca, ponudili poglobljen vpogled v ključne trende na področju gradbeništva in osvetlili zahtevne razmere za to panogo. Za partnerstvo z Delovim poslovnim centrom in za nastop na konferenci Gradbeništvo se je odločilo veliko slovenskih podjetij, ki oblikujejo slovenski gradbeni sektor.
Kristjan Mugerli,
direktor podjetja Kolektor CPG:
»Slovensko gradbeništvo je na prelomnici in izzivi, kot sta padec investicij in zmanjšanje obsega gradbenih del, zahtevajo usmeritev k trajnostnemu razvoju in iskanju novih priložnosti. Razmere v regiji nas spodbujajo k razmisleku o širitvi na mednarodne trge, kar bi lahko okrepilo stabilnost naše skupine. Pri tem so ključnega pomena inovacije, digitalizacija in zeleni prehod, ki že postajajo temelji prihodnjih projektov. Le z dolgoročno vizijo, vlaganjem v kadre in modernizacijo procesov lahko skupina Kolektor Construction ne le okrepi svojo konkurenčno prednost, ampak tudi postane vodilni akter v trajnostnem in digitalnem razvoju gradbeništva.«
Po letih visoke rasti se je obseg gradbenih del v prvih enajstih mesecih lani po podatkih državnega statističnega urada znižal za desetino v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Znižale so se vrednosti vseh vrst del: pri gradbenih inženirskih objektih za 13,5 odstotka in pri stavbah za 13,1 odstotka, vrednost specializiranih gradbenih del pa za 4,2 odstotka.
Zoran Đukić,
direktor podjetja Stoja Trade:
»Gradbeni sektor se spopada z izzivi, kot so rast cen materialov, pomanjkanje delovne sile in okoljske regulative. Kljub temu povpraševanje po trajnostnih in energetsko učinkovitih novogradnjah raste. Ključ do uspeha so digitalizacija in inovacije v gradnji. Slovenija in Hrvaška imata velik potencial, a razvoj bo zahteval prilagodljivost investitorjev in sodelovanje z oblastmi.«
Napovedi ostajajo slabe predvsem na področju visokih gradenj, po drugi strani so na področju nizkih gradenj bolj obetavne, saj država nadaljuje nekatere večje infrastrukturne projekte na železnicah in obnovo po poplavah, Dars nadaljuje investicijski cikel v avtocestni program, investira tudi Luka Koper.
Medtem ko se v Sloveniji spopadamo z zmanjšanjem gradbenih investicij, na Hrvaškem zaznavajo rast gradbenih dejavnosti, kar ponuja možnost za čezmejno sodelovanje.
Na Hrvaškem se je vrednost gradbenih del v prvih osmih mesecih lani povečala za 16 odstotkov glede na enako obdobje leto prej. Konkretno se je vrednost gradbenih del v zgradbah povečala za 22,1 odstotka, v gradbenih inženirskih objektih pa za 5,8 odstotka.
Kako se lahko gradbeništvo prilagodi novim razmeram in izkoristi trende, ki jih prinašajo digitalizacija, tehnološke posodobitve in trajnostni razvoj, bomo preverjali v okviru letošnje kampanje Gradbeništvo 2025, ki jo je medijska hiša Delo zasnovala posebej za gradbeni sektor. V njej bomo preverili, kakšne bodo razmere za gradbeništvo v 2025 v Sloveniji in na Hrvaškem, katere javne investicije bodo podpirale gradbeništvo in kje lahko gradbena podjetja najdejo nove posle, tudi v sosednjih državah. Poglobili se bomo v trende in napovedi med nizkimi in visokimi gradnjami.
Uredniška kampanja Gradbeništvo 2025 se bo zaključila s slovensko-hrvaško poslovno konferenco Investicije v gradbeništvu, ki bo 25. 3. 2025 v hotelu Ambasador v Opatiji na Hrvaškem. Na poslovni konferenci, ki jo medijska hiša Delo pripravlja skupaj s hrvaško medijsko družbo Hanza Media, bomo gostili vodilne strokovnjake ter predstavnike vlade in podjetij iz Slovenije in Hrvaške, ki bodo predstavili priložnosti za sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi podjetji na področju javnih investicij v infrastrukturo.
V uvodnem nastopu bo ekonomist Jože P. Damijan predstavil makroekonomske trende v slovenskem in hrvaškem gradbeništvu ter učinke javnih investicij na gospodarsko rast in zaposlenost. Poznavalci panoge bodo zatem na panelih razpravljali o gradbenih projektih do leta 2030 in možnostih sodelovanja slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij ter o vplivu novih tehnologij na produktivnost v gradbeništvu in priložnostih za gradbeništvo pri investicijah v zeleno prihodnost.
Ključnega pomena za prihodnost gradbeništva bodo javne investicije v prometno in energetsko infrastrukturo, modernizacija procesov in inovacije, usmerjene v zeleni prehod.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se